Ko stres terja svoj davek
Poletja je konec … Ste bili na dopustu? Ste se sprostili? Ali ne čisto zares? Ste se v novo realnost vrnili dobre volje in polni energije, pripravljeni za soočanje z novimi izzivi? Letos je v luči pandemije, strahu pred boleznijo in vsakodnevnega spreminjanja situacije ter ukrepov povratek v vsakdan nedvomno še bolj stresen – in milo rečeno nelagoden.
Kaj sploh je stres, je lahko dober?
Stres je naraven in na neki način naš prijatelj. Je čisto fiziološki, telesni odziv posameznika na dogodke, ki nas ogrožajo, zmotijo ali spravijo iz ustaljenih tirnic. Ko zaznamo nevarnost (lahko je realna ali namišljena), se naše telo avtomatsko odzove in nas želi pripraviti na soočenje z grozečim. Namen stresnega odziva je torej, da nas zaščiti pred nevarnostmi. V normalnih okoliščinah stres omogoča, se smo osredotočeni, motivirani, pozorni. V nevarnosti pa omogoča, da se hitro odzovemo na dražljaj ali se branimo. Stresni odziv pomaga tudi pri uspešnem soočanju z dnevnimi obveznostmi. Po določenem času pa se lahko zgodi, da stres ni več naš zaveznik, temveč postane grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi in nasploh poslabša kakovost življenja. V trenutnem času smo stresu izpostavljeni že tako dolgo, da ni (več vedno) naš prijatelj … Terja svoj davek.
Je (bil) dopust antistres?
Če spadate v katero bolj rizičnih skupin, si na dopust letos morda niti niste upali … Gotovo je to povzročilo občutek nelagodja.
Tisti, ki ste šli, pa ste se morali skrbno pripraviti – letos je bilo to v luči nevarnosti okužbe z novim virusom za večino ljudi še toliko bolj pomembno. Izbira cilja, načrtovanje samega potovanja, pakiranje … Če imate majhne otroke, k temu prištejte še kopico drugih zadev, na katere je treba misliti (če pa ste vsaj malo nagnjeni k predvidevanju najbolj nemogočih črnih scenarijev, se lahko zadeva še bistveno bolj zaplete).
Stres zaradi dopusta se torej začne že pred dopustom. Na dopustu pa, tudi če odštejemo letošnjo situacijo, spremenjen ritem življenja in prehod iz hitrega tempa v popolno brezdelje lahko povzročita, da smo po oddihu še bolj utrujeni kot pred njim. Ponovno, letos prištejte še maske in razkuževanje, držanje razdalje na plaži, v morju, v hribih … Pa spremljanje situacije in barvnih oznak države, v kateri ste dopustovali, načrtovanje povratka v izogib karanteni … Vsakodnevno je namesto sproščene kavice v senčki z lokalnim časopisom večina napeto spremljala dogodke in si grizla nohte … Tudi če se je odvilo po načrtu, se je z bližanjem konca dopusta (in približevanjem nove spremembe) povečevala raven napetosti, nelagodja in tesnobe, povezanih s povratkom v vsakodnevno rutino, izpolnjevanje družinskih obveznosti in odhodom v službo, kjer nas čaka kup novih obveznosti (in vse stare, ki so nas počakale …). Letos še z novim pridihom in strahom pred znano neznanim …
Kako se lahko poskusimo stresu izogniti?
Tako:
Ohranjajte telesno kondicijo, predvsem v vsakodnevnem življenju in tudi na dopustu. Vadba sprošča endorfine, ki izboljšajo počutje. Zazrite se vase in si prisluhnite. Bodite pozorni na prve znake izgorelosti in pravočasno ukrepajte. Izbirajte gibanje v naravi, če je le možno, večkrat na teden …
Spominjajte se lepih stvari. Preživite kakovosten čas z vam dragimi ljudmi, z otroki, prijatelji, starši … Če je le mogoče, v živo; realni socialni stiki so še kako pomembni za uravnoteženo psiho. Če ne gre drugače, pa prek katere od spletnih aplikacij, telefona … Možnosti je dovolj.
Dovolj morate spati. Nujno je, da telesu in predvsem možganom omogočite ure »izklopa«, da si odpočijejo in se umirijo. Vsaj šest ur spanca na noč je minimum.
Kakovostnega, takega, ki se začne pred polnočjo, še bolje pred deseto uro zvečer. Brez motil, kot so razni ekrani.
Poskrbite za sproščanje. Naj bo to s knjigo, s prijatelji, sami. Joga, pilates, šah ali samo buljenje v steno. Mirna glasba, če začutite potrebo, pa divji ritmi in ples. Lahko tudi v domači dnevni sobi. Brez maske.
Zdravo se prehranjujte in pijte dovolj vode, vsaj dva litra na dan (razen v primeru, če imate količino tekočine zaradi zdravstvenih razlogov omejeno). Jejte kakovostno hrano, po možnosti lokalno pridelano, še bolje iz samooskrbe (ki med drugim lahko predstavlja en način sproščanja), da boste lažje kos vsakodnevnim izzivom. Pa še bolj zdravi in odporni boste, bolje boste spali in bolezni se vas bodo težje »prijele«.
Zastavite si nov cilj. Nov konjiček, novo obliko rekreacije. Nekaj, kar vam bo dalo nov zagon, česar se boste veselili. Slikanje, kvačkanje, šivanje, izdelovanje ptičjih hišic …
Kolikor je mogoče, zmanjšajte čas pred ekrani. Vsemi vrstami. Enako poskrbite tudi za otroke!
Ne iščite absolutne resnice o svetu, ker je na spletu in v podobnih virih ne boste našli. Boste pa izgubili veliko časa, energije in na koncu koncev sebe.
Predvsem pa je pomembno sledeče – vse se začne in konča v naših glavah. Zdrava pamet s primerno količino relevantnih informacij je odlična kombinacija.
Zato vam želim, da boste tudi v teh neprijetnih časih in v vseh situacijah znali najti tisti skriti gumbek, na katerem piše »OFF« – in ga po potrebi znali pritisniti. Tako v glavah kot na napravah.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
