
Klepet: V odnosu do bolnika ni prostora za aroganco
Našli smo krajšo predstavitev o vas, kjer omenjate, da prihajate iz Kumanovega, Republike Makedonije. Nam lahko poveste kaj več o odraščanju v tem kraju in kakšen vpliv je imelo to okolje na vaše življenje in uspešno kariero v medicini?
Da res je, rodil sem se v mestu Kumanovo v sedanji republiki Severni Makedoniji. V tem mestu sem preživel le sedem let, vsa šolanja pa sem opravil v Sloveniji. Še vedno se rad vračam v Makedonijo, z družino ali s prijatelji. Lansko leto sem bil celo dvakrat. Sedaj me predvsem navdušujejo zgodovina te dežele, njene lepote, samostani, kulturni spomeniki in glasba, ki ti seže v dno duše. Še vedno se čuti vpliv zahodnega in vzhodnega sveta. Prisotna je močna želja po modernizaciji in ureditvi številnih problemov, kar bo omogočilo čimprejšnjo priključitev v EU. Ljudje so izjemno prijazni in starejše generacije so še vedno čustveno vezane na prejšnjo skupno državo.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine?
Odločitev za študij medicine je prišla spontano. Proti koncu srednje šole sem se navduševal nad mikrobiologijo, potem pa sem se odločil, kot sem se. Podoba o poklicu, za katerega sem se odločil, in ki me je vsega prevzela, se mi ni izneverila in navdušenje nad medicino me med študijem ni minilo. Tudi sedaj ne.
Kot študent medicine, specializant in kasneje kot specialist kardiologije ste gradili svoje znanje in se izpopolnjevali zunaj meja Slovenije, kar vam je verjetno omogočilo vpogled v različne medicinske prakse po svetu. Vas je kaj posebej navdahnilo ali izzvalo?
Po študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani sem začel specializacijo iz interne medicine v UKC Ljubljana in jo končal na Vojaški akademiji v Beogradu. Kot specialist sem nato opravil dvoletni podiplomski študij iz kardiologije na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Tri mesece sem bil na izpopolnjevanju iz UZ diagnostike srca v Texas Heart Institute v Houstonu, ZDA. Študij in delo na teh institucijah sta mi omogočila širok vpogled v problematiko kardiologije. Spoznal sem, da nam naša fakulteta v Ljubljani daje temeljito in odlično podlago, na osnovi katere se lahko vklopimo v katerokoli področje medicinskega delovanja. Pridobljena znanja so mi omogočila, da sem zelo kmalu samostojno delal z bolniki. Zavedam pa se, da je zaradi hitrega napredka na vseh področjih in tudi v kardiologiji, stalno izpopolnjevanje še kako potrebno. Brez temeljitega obvladanja novih dognanj, diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter smernic je delo z bolniki v kardiološki ambulanti dandanes praktično nemogoče.
Kaj menite o novih tehnologijah in inovativnih pristopih v medicini? Kaj se je v kardiologiji najbolj spremenilo od časov, ko ste nastopili kot sveže pečeni zdravnik, pa do danes? Katere novosti, postopki so po vašem mnenju najbolj spremenili oziroma vplivali na področje kardiologije?
Tako kot povsod se je tudi v kardiologiji od mojega študija do danes ogromno spremenilo in se stalno spreminja. Z razvojem računalništva in umetne inteligence smo priča hitremu razvoju za boljše, hitrejše in bolj natančne diagnostike tudi v kardiologiji. Novosti in modernih postopkov je tako veliko, da bi jih na tem prostoru kar težko opisal. Jim redno sledim in jih v veliki meri pri svojem delu tudi uporabljam. Seveda ima ta napredek tudi drugo opozorilno plat, zaradi katere moramo biti zelo pozorni, kritični in previdni. Osebnega stika z bolnikom in pogovora z njim ne more nadomestiti nobena še tako moderna tehnologija vključno z umetno inteligenco ne.
Če se navežemo na prejšnje vprašanje o inovacijah in tehnologiji, kako daleč menite, da smo od splošne uporabe umetne inteligence (UI) v kardiologiji? Kje bi lahko koristila in v kakšnem obsegu bi lahko zmanjšala delovno obremenitev osebja ter na ta način povečala kakovost obravnave bolnikov?
Umetna inteligenca (UI) je tista, ki ima tudi na našem področju velik vpliv. Npr. v UZ diagnostiki srca omogoča bolj natančno in hitrejšo meritev anatomskih struktur srca in funkcionalnih dogajanj. Rezultati meritev, ki jih opravi zdravnik, imajo veliko in pomembno variabilnost izmerjenih vrednosti, tako med meritvami ene osebe, kot meritvami med posameznimi osebami. Vsaka naslednja meritev je lahko bistveno drugačna od prejšnje. Ugotovili so tudi, da se lahko s pomočjo UI študentje medicine hitreje in bolj natančno naučijo UZ diagnostiko srca kot bi se sicer. Klinika Doktor 24 je pred kratkim dobila UZ aparat, ki določene meritve ob predhodni ustrezni nastavitvi izmeri sam. Če je preiskovalec mnenja, da nastavitve UI pred dokončnim prikazom rezultata meritve niso dobre, lahko aparat naučimo o pravilni merilni predpostavki. Na ta način se sistem uči in so vsi nadaljnji rezultati meritev vse bolj in bolj natančni. Sistem se zdi na prvi pogled kompliciran, vendar je postopek urejen tako, da je delo hitrejše. Slikovni material lahko shranjujemo za kasnejšo obdelavo in primerjavo.
Sistem za obremenitveno testiranje danes omogoča kontinuirano snemanje in shranjevanje vseh 12-ih kanalov EKG-ja. Omogočena je analiza vsakega kanala posamično in istočasno spremljanje meritev krvnega tlaka, srčne frekvence in zasičenosti krvi s kisikom. Za bolj natančno EKG krivuljo med obremenitvijo, zadnje leto uporabljamo brezžični prenos EKG krivulje. 24-urni, dvodnevni ali tridnevni Holter monitor omogoča trikanalno kontinuirano snemanje EKG-ja. Na ta način posnamemo od približno 100.000 do 300.000 akcij utripov srca med preiskavo, ki jih nato poseben računalniški sistem zelo hitro (v nekaj minutah) obdela, sistematizira in kategorizira. Tako lahko natančno opredelimo morebitne motnje srčnega ritma, kar je izrednega pomena glede ustreznih ukrepov. Celodnevno merjenje krvnega tlaka omogoča opredeliti uspešnost antihipertenzivne terapije ali pravočasno uvedbo slednje. Omeniti je potrebno še vgrajevanje srčnih zaklopk z žilnim (neoperativnim) pristopom. Zapiranje prirojene povezave med desnim in levim preddvorom se izvaja z zapiralom, ki ga vnesemo preko žile, nadalje zapiranje dela levega preddvora ob motnjah srčnega ritma, kot preventiva tvorbe strdkov. UI omogoča torej hitro in učinkovito zaznavanje sprememb in njihovo medsebojno povezavo. Prikaz možnih povezav dogodkov je praktično neskončen. Dobimo torej določeno stopnjo verjetnosti pojava ali ugotovitve stanja (n.pr. diagnoze) ob primerjavi in povezavi izmerjenih parametrov. Vsega UI ne bo uspela nikoli prikazati. Navsezadnje še vedno je pomembna npr. anamneza, ki lahko hitro razkrije ali so težave povezane s popuščanjem srca ali ne. Z UI bi potem lažje opredelili stopnjo te prizadetosti. UI lahko poda številne povezave, nakaže na verjetnost določenih stanj, ki niso nujno verjetne.
Na Inštitutu Jožef Štefan pomagam skupini raziskovalcev pri uporabi UI v medicini.
Spoznal sem, da je za delo zdravnika še vedno ključno temeljito znanje, izkušnje, intuicija in empatija do bolnikov, česar umetna inteligenca nima.
Nanizal sem le nekaj primerov. Kot sem že omenil, število in obseg novih dognanj in postopkov v kardiologiji hudo presega obseg tega članka, se pa praktično vsakodnevno izvajajo v Sloveniji na visokem strokovnem nivoju.
Tehnologija in njena dostopnost danes vsakomur omogoča odgovore na zastavljena vprašanja dejansko isti trenutek. Tako ima vsak izmed nas dodatnega osebnega zdravnika »dr. Googla«, ki pa seveda ni vedno najboljši vir informacij. Kaj bi svetovali našim bralcem, ki se poslužujejo raziskovanja simptomov in samodiagnosticiranja preko spletnih orodij? Oziroma – mogoče nasvet, kako si lahko pravilno pomagajo s spletnimi orodji in kako biti dovolj kritičen do rezultatov iskanja.
Nič ni narobe, če si ljudje širimo svoje znanje z branjem člankov in prispevkov na družbenih omrežjih ali v številnih revijah. Branje nam omogoča, da prej poiščemo strokovno pomoč pri zdravniku. Nevarnost tovrstnih člankov pa je, da so ljudje marsikdaj prepričani, da imajo kriterij pri samodiagnosticiranju. Strokovni kriterij o bolezni za vsakega posameznika ima lahko le zdravnik ob pregledu.
Iz preteklih pogovorov vemo, da spremljate posledice, ki jih je pustilo obdobje okužb s SARS-Cov-2. Verjetno ima pomemben vpliv tudi na kardiološke bolnike, mogoče tudi na porast števila teh bolnikov. Kaj menite, smo prehitro pozabili, smo preveč sproščeni?
SARS-Cov-2 (covid) se ne pojavlja več v takem obsegu kot je bila ta bolezen prisotna v prvih valovih. Nanjo smo se navadili in jo v neki meri tudi sprejeli. Trenutno smo zopet priča prisotnosti bolezni, ki pri marsikom še vedno zahteva hospitalizacijo in je lahko še vedno usodna. Že po prvih valovih bolezni smo govorili o dolgotrajnem covidu. Ne bo odveč, da ponovno nekaj o tem povemo. Še vedno se srečujemo z bolniki, ki imajo težave že od začetka pojavljanja bolezni. Že kar nekaj časa vsakega bolnika vprašam, če je prebolel covid? Zanima me, kdaj je bolezen prebolel in ali so se trenutne težave pojavile določeni čas (dva do tri mesece) po umiritvi. Po predhodnem izboljšanju stanja prebolevanja se pri določenem številu bolnikov pojavijo številne težave in spremembe, ki trajajo po definiciji več kot tri mesece. Trajajo lahko različno dolgo, več mesecev, celo leto in več. Natančnih podatkov o razširjenost nimamo, predvideva se, da se lahko v različnih oblikah težave pojavljajo približno pri eni tretjini bolnikov. Bolezen se lahko pojavi ne glede na težavnost prvega obolenja. Lahko se pojavi tudi pri bolnikih, ki so preboleli stanje, ki ga označujemo kot blaga gripa, zaradi katere obležimo par dni ali pa tudi ne. Pomembne težave so utrujenost, zasoplost, glavobol, motnje pozornost, panični napadi, težave s koncentracijo, spominom in tesnobo. Važne so še motnje okusa, vonja, sluha, izpadanje las, mravljinčenje. Spremembe so lahko v imunskem sistemu, pojavljajo se lahko motnje pri strjevanju krvi, obolenja srca in ožilja, pljuč, bolečine v mišicah, motnje delovanja ledvic, hormonske spremembe. Paleta bolezni je lahko zelo velika.
Pomembno je, da bolniki naročijo na pregled, če dva do tri mesece po covidu opazijo določena nejasna stanja, ki jih do sedaj ni bilo. Določene bolezni, ki so bile že prej prisotne, se lahko poslabšajo.
Kakšne so po obdobju covida možnosti izpopolnjevanja na vašem področju?
Opisani uspehi so motivacija za redno izpopolnjevanje. Med covidom in zlasti po njem se je izobraževanje »online« še bolj razvilo. Zadnja leta imamo v Sloveniji na voljo številne visoko kvalitetne seminarje. Številna predavanja lahko spremljamo od doma. Združenje kardiologov Slovenije in Evrope (ESC), druga strokovna združenja in celo posamezniki nam nudijo izvrstne možnosti izpopolnjevanja. Številne strokovne revije so danes dostopne brezplačno v elektronski obliki. Ameriška spletna stran Medscapa praktično dnevno nudi na področju kardiologije brezplačno najmanj pet ali več visoko kvalitetno pripravljenih predavanj z vsemi tabelami in diagrami (webinar) v trajanju od pol do ene ure, pri čemer so angažirani kardiologi dobesedno iz celega sveta.
Kaj, poleg empatije, je po vašem mnenju najpomembnejše v odnosu med zdravnikom in bolnikom?
Empatija je osnova za ustrezen odnos med zdravnikom in bolnikom. O empatiji se nismo ničesar učili na fakulteti. Dobro razvita empatija je sestavni del osebnostne strukture. Vprašanje je, ali se empatije lahko naučimo? Situacija bi lahko bila bistveno boljša, če bi imeli na fakulteti obvezni ciklus predavanj na to temo. Bistveno se mi zdi, da se ob kontaktu z bolnikom kot zdravnik vprašam dvoje: kako težave občuti bolnik in kako bi se jaz počutil z njegovimi?
Bolnike od vsega najbolj moti občutek, da zdravnik nima časa, da se mu mudi, da bi rad v natančno odmerjenem času opravil čim več. Zelo hitro tudi občutijo, kako jih poslušamo – smo nezainteresirani, hladni, kažemo zavzetost ali je ne. Moti jih, da nismo dosegljivi, da se pogosto dovolj ne zavzamemo, da prelagamo določene težave, ki bi jih lahko sami rešili, na drugega zdravnika ali na drugo ustanovo. Mnogi prinesejo s seboj številno in obsežno dokumentacijo. Tu je prava umetnost, da lahko hitro preberemo tisto, kar je pomembno za trenutni pregled. Nikakor ne smemo teh izvidov zavreči ali celo negativno komentirati. Empatija se kaže tudi v tem, da si vzamemo čas in bolniku razložimo na čim bolj razumljiv način, kaj mislimo o njegovih težavah, kaj pomenijo rezultati preiskav in kakšen smisel ima opraviti določene dodatne preiskave.
Čutijo se ponižane, če jim damo izvid, ki ga ne razumejo in mu ga ne razložimo in ki je napisan v strogo medicinskem žargonu. Imeti moramo zelo izostren občutek, kdaj smo začeli kontakt z bolnikom izgubljati in kdaj ta izguba lahko pelje v naraščanje napetosti, konflikte in v hude posledice. Staro pravilo je, da moramo imeti zelo izostren in dober intuitivni občutek, da izguba prve sekunde ob zaostritvi odnosa in neustrezno reagiranje še v naslednje sekunde pomeni nepovratno poglobitev slabega medsebojnega odnosa, ki se ne popravi zlahka in je boleča za bolnika, njegove svojce in zdravnika. V odnosu do bolnika ni prostora za aroganco. Priznanje napake takoj ob njeni ugotovitvi lahko prepreči številne odvečne konflikte.
Saj smo tudi mi le ljudje in kljub temu, da tega nočemo, se vsak lahko zmoti. Vidimo, da se empatija vpleta praktično v vse pore odnosa med bolnikom in vsemi zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo v procesu diagnostike in zdravljenja.
Morda bolj abstraktno vprašanje, a zaradi dejstva, da govorimo s kardiologom, morda še toliko bolj zanimivo. Ljudje dajemo srcu velik pomen, ne samo kot organu, ki poganja kri po žilah, ampak tudi v kontekstu čustev, ko npr. rečemo, da je nekdo »srčen«, ali »ima veliko srce«, »svoj poklic opravlja s srcem«, »da ima strto srce«. Kako vi kot kardiolog razumete ta drugačen vidik srca?
Srce ni samo črpalka, ki utripne dnevno povprečno 100,000 krat in med vsakim utripom le za droben trenutek počiva. Z njim tudi »čutimo« na določen način različne zunanje vplive. Nekdo že po naravi izžareva srčnost, ki jo ob kontaktu z njim takoj začutimo. Pomembno je omeniti, da s srcem na poseben način »čutimo« različne strese. Ob srečanju s simpatijo nam srce hitreje bije, ob negativnem razburjenju tudi. Vse to so stresi. Takšni stresi lahko vplivajo na srce kot organ. Pomembni stresi so tisti, ki jih čutimo dan za dnem kot tesnobo, ki nas pritiska, uničuje, zavira voljo do ukrepanja in odprtja. Vrtimo se v začaranem krogu, iz katerega ne moremo odleteti. Tako dolgo delujoči stresi se direktno vpletajo v proces pospeševanja poapnelosti žil. Lahko bi rekli, da nam stre srce, čeprav ta izraz uporabljamo tudi za številne druge situacije.
Tudi vi opravljate svoj poklic »s srcem«? Kateri je najlepši del delovnika specialista kardiologa? Kaj vas motivira k vsakodnevnem prihajanju v ambulanto?
Poklic lahko opravljamo s srcem. V ambulanto ne hodimo samo v službo ampak z željo, da bi opravljati delo, ki nas veseli. Osnova je torej, da delo opravljamo večinoma z veseljem. Pomemben občutek je tudi, da nas tako delo gradi, da nas dela boljše. S takim občutkom praktično ni težav, ki jih ne bi mogli rešiti. Zdravnik, ki ima razvito tudi empatijo, dela še boljše. Vse, kar smo omenili, se medsebojno dopolnjuje. Taka oseba prenaša tak način dela in odnosa tudi na druge člane kolektiva, tako se lahko neopazno in pozitivno vključijo v zdravo atmosfero stimulativnega vzdušja v kolektivu. Zdravniku je v posebno zadovoljstvo, če se bolnik vrne v ambulanto v izboljšanem stanju ali ozdravljen. Zadnje leto imam takšne občutke ob uporabi sodobne terapije pri popuščanju srca. Mnogi bolniki na kontrolnem pregledu povedo, da je terapija dobra, da niso več tako utrujeni, da so bolj zmogljivi, da jih sedaj ponoči ne duši, da jim noge več ne otekajo. Kvaliteta življenja se je mnogim bistveno izboljšala, bolj so gibljivi in zmorejo daljšo hojo brez izrazitejših težav, kar je bilo pred terapijo praktično nemogoče. In kdo ob tem ne bi bil vesel in zadovoljen?
Radi berete. Kakšno vlogo je imela literatura v vašem življenju in ali obstaja knjiga, ki vas je sooblikovala kot kardiologa ali vplivala na vaš pogled na medicino?
Težko bi rekel, da bi lahko samo ena knjiga vplivala na moj pogled na medicino. No, morda bi omenil knjigo iz moje mladosti, Ljudje v belem. Zagotovo pa strokovna literatura, ki jo zelo rad berem in se vedno znova vračam k njej ter močno vpliva name kot zdravnika in na moj pogled na medicino. Ravnokar sem prebral obe knjigi Urške Zupančič Klakočar in sicer Gretin greh in Sibilina sodba, pretresljivi zgodbi protestantskih časov v Sloveniji.
Kaj vas najbolj sprosti? Šport, glasba…? Menda ste strasten popotnik. Bi delili kakšno posebnost z drugih koncev sveta?
Zelo rad potujem. Običajno enkrat letno skupaj s soprogo potujeva s kolesom po Evropi, večinoma ob rekah in kanalih. Tako sva lani potovala od Ženevske jezera po Franciji ob reki Roni do Sredozemskega morja. Taka potovanja nama omogočajo poleg gibanja tudi občutek svobode. S kolesom si lahko ogledava številne kraje in znamenitosti, ki jih z avtomobilom ne bi niti opazil. Predvsem pa ti nudijo možnost stika z ljudmi in spoznavanja dežele na poseben način.
Od potovanj bi omenil lanskoletni obisk Butana. Ta dežela je lahko vzor empatije. Tam vidiš, da za srečo potrebuješ nekaj čisto drugega in da ni vse v posedovanju materialnih dobrin. Prežeti so z duhovnostjo praktično v vsakem segmentu življenja. Svoj način življenja zelo čuvajo, omejujejo prihod turistov in prepovedujejo vzpenjanje na njihove vršace, kot npr. v Nepalu. Navdušila me je njihova ekološka naravnanost. Njihov pregovor: »Smetenje je žalitev za naravo« bi lahko prenesli tudi k nam. Tudi na Japonskem, od koder sem se pred kratkim vrnil, imajo podoben odnos do narave. Nikjer košev za smeti, smeti pa tudi ni videti nikjer, še manj pa košev za smeti na javnih mestih. Nobenih sledov žvečilnega gumija na pločnikih. Prelepa narava, urejenost vrtov, vljudnost ljudi. Je pa ta dežela pravo nasprotje Butana na drugem področju, v vsakodnevnem življenju in neizprosnem boju v življenju v kapitalizmu.
Vse to omenjam, ker sem ravnokar prebral knjigo pisateljice Amelie Nothomb z naslovom S strahospoštovanjem. Knjigo priporočam, ker prikazuje delo Evropejke v nekem podjetju te dežele, kjer ni bili niti trohice empatije, prej hudo in obupno nasprotno.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda bolnikom ali komu drugemu?
Z vsakodnevnim gibanjem ohranjati kondicijo, ne samo srca, temveč na splošno, zahteva poleg izogibanja znanim rizičnim faktorjem za razvoj bolezni srca in ožilja tudi redno socialno in mentalno aktivnost; druženje, prijatelje, branje, udeleževanje srečanj, konjičke, delati delo, ki nas veseli. Podaljšanje kvalitetnega življenja, zmanjšanje ali upočasnitev razvoja bolezni srca in ožilja pomeni znati uravnotežiti vse, kar je bilo omenjeno.
Doktor 24