Ogromno je bolnikov z bronhitisom in pljučnico
Glavnina zimske sezone bolezni spodnjih dihal se po podatkih NIJZ sicer počasi umirja, vendar tega številni še ne občutimo. Število zbolelih z bronhitisom in pljučnico je letos skoraj neverjetno; glavni simptom vseh teh okužb je večinoma kašelj. V moderni dobi smo postali nekoliko neučakani in marsikomu se ob okužbi zdi, da je kašelj dolgotrajen, ker traja že nekaj dni … Mnenja o tem, kdaj govorimo o dolgotrajnem kašlju, so različna in natančne definicije ni. Večinoma govorimo o dolgotrajnem kašlju, ko ta traja več kot 4–8 tednov.
Mnenja o tem, kdaj govorimo o dolgotrajnem kašlju, so različna in natančne definicije ni. Večinoma govorimo o dolgotrajnem kašlju, ko ta traja več kot 4–8 tednov.
Zakaj sploh kašljamo
Širše gledano je kašelj odziv srednjih in spodnjih dihalnih poti na draženje. Dražljaji so različne narave; lahko gre za okužbe, tujke, kislinski ali žolčni refluks, nevrološko motnjo, lahko je psihogeno povzročen in še kaj bi se našlo. V večini primerov je kašelj povsem nedolžna reč in je zato v javnosti sicer razširjen splošen strah pred pljučnico povsem odveč. Pomembno je namreč, kateri simptomi in znaki kašelj spremljajo ter koliko časa v resnici traja.
Kako si lahko pomagamo sami
Pri enostavnih okužbah in drugih nezapletenih vzrokih kašlja so poleg osnovnih ukrepov na voljo tudi številni lekarniški pripravki za njegovo umirjanje. Najpomembnejši ukrep je vsekakor zadosten vnos tekočine; ker je poraba tekočine zelo različna, enotnega navodila, koliko tekočine moramo zaužiti, ni moč podati. V splošnem naj velja: treba je zaužiti toliko tekočine, da nekajkrat na dan odvajamo bister, svetel urin. Pri okužbah je potreben zadosten počitek, vendar ne nujno ležanje (izjema so okužbe z visoko vročino, kjer je ležanje zapovedano). Prav nič ni narobe, če gre nekdo, ki ima bronhitis in kašlja, nima pa vročine in se počuti razmeroma dobro, na kratek sprehod. Nasprotno, predihanje pljuč in svež zrak bosta olajšala čiščenje pljuč. Pomembno je, da gibanju sledi počitek, škodljivo je zgolj prenaprezanje, ker s tem slabimo imunski sistem. Če je kašelj preveč trdovraten, se odpravimo v lekarno in pri izbiri zdravila farmacevtu pomagajmo z opisom kašlja. Kadar je kašelj dražeč in suh, je vsekakor smiselno poseči po zdravilih za umirjanje oziroma zaviranje kašlja. V primerih, ko je kašelj predvsem posledica velikih količin sluzi ali gnoja, pomagajo zdravila, ki olajšujejo izkašljevanje. Brez opisa tipa kašlja se neredko zgodi, da odidemo iz lekarne z napačnim zdravilom; olajševalci kašlja ga namreč spodbujajo, kar je nesmiselno pri dražečih oblikah kašlja, prav tako pa je nesmiselno poskusiti zavirati kašelj v primeru, ko se v bronhijih nabira večja količina sluzi.
Najpogostejši vzroki dolgotrajnega kašlja
Okužbe dihal imajo lahko za posledico kašelj še dolgo po tem, ko je sama okužba že povsem izzvenela. Mehanizmi so različni; tudi povsem običajen prehlad lahko povzroči kašelj zato, ker se sluz iz sinusov zliva nazaj. Če ob tem pride do vnetja srednjih dihal, govorimo o bronhitisu, o pljučnici pa, ko pride do vnetja pljučnega tkiva. Večina okužb dihal je virusne narave in jih spoznamo predvsem po tem, da so počasnega nastanka ter povzročajo več različnih težav hkrati (kihanje, kašljanje, smrkanje, prebavne motnje in podobno). Bakterijske okužbe so praviloma naglega nastanka, spremlja jih vročina in običajno (čeprav ne vedno) precej slabše počutje. Med pogostejše vzroke dolgotrajnega dražečega kašlja spadajo še želodčni refluks (zgaga), alergijske težave in astma ter kronični bronhitis, ki je večinoma bolezen kadilcev (lahko tudi tistih, ki so kaditi že nehali). Razmeroma pogost vzrok so tudi zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka iz tako imenovane skupine ACE zaviralcev, ki so pri nas uporabljana najpogosteje.
Kdaj moramo zaradi kašlja do zdravnika
Kratkotrajen kašelj sam po sebi ni razlog za obisk zdravnika. Če ga ne spremlja bistveno slabše počutje ali resnejši drugi simptomi (težave z dihanjem, krvavkast izpljunek), so sprva potrebni zgolj konservativni ukrepi. Znake hujše okužbe morajo zdravniku sporočiti predvsem tisti, pri katerih so zaradi oslabljenega imunskega odziva verjetnejši zapleti ali težji potek bolezni. To so bolniki s hujšimi kroničnimi boleznimi dihal, težkimi oblikami sladkorne bolezni, starostniki (starejši od 80 let) in tisti, ki jemljejo zdravila, ki slabijo imunski odziv (na primer bolniki z rakom na biološki terapiji ali kemoterapiji). Pri sicer zdravih ljudeh je smiseln obisk zdravnika, če na novo nastali kašelj kot edini simptom traja več kot dva meseca.
Kašelj je naravni obrambni mehanizem v boju telesa proti zunanjim dejavnikom. Pri akutnih boleznih spontano mine v nekaj dneh do nekaj tednih in večinoma ne zahteva posebne pozornosti. Obisk pri zdravniku je v takih primerih potreben le v primeru resnejših dodatnih simptomov in znakov, kot so na primer težave z dihanjem in krvavkast izpljunek, ter vsekakor v primeru, ko kašelj traja več kot dva meseca.
