Prehladi – Pa se je spet začelo: kašelj, poln nos…
Nastopila je jesen in z njo večje število prehladnih obolenj in težav, povezanih s tem sicer v večini primerov nenevarnim virusnim napadom na naše telo. Razen seveda takrat, ko se razvije kaj resnejšega … Še vedno z velikim predznakom strahu in sumničavimi pogledi, ko bo kdo v naši bližini zakašljal ali kihnil. Kako ločiti, kaj storiti? Kako se ubraniti?
Poglejmo simptome. Tako so si podobni in se med boleznimi, o katerih je govor v tem prispevku, prekrivajo, da je na podlagi tega, ali kdo kihne trikrat ali petkrat in ali ga boli glava bolj desno ali levo, nemogoče ločiti med povzročitelji in boleznimi.
Okužbe dihal povzročajo številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko, med njimi pa sta tudi virus gripe in novi koronavirus. Navaden prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala, in stanja imunskega odziva posameznika.
Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek. Najpogostejši bolezenski znaki gripe so mrzlica, vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, kašelj, oslabelost in splošno slabo počutje. Glavni znak, ki loči gripo od drugih prehladnih bolezni, je prav mrzlica, saj je ta v pravi obliki pri prehladnih boleznih redka. Lažjih oblik gripe ni mogoče zanesljivo ločiti od prehlada. Tako imenovana »trebušna gripa« pa nima nobene povezave z virusi influence.
Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat na leto, otroci pa 6–8-krat. Nekje 1–3 dni, po nekaterih podatkih lahko tudi kasneje v primeru novega koronavirusa, po stiku s kužnimi delci se pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu (faringitis). Lahko se pojavi tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah.
Prehlad, tudi gripa, traja in mine več ali manj sam od sebe v približno v enem ali dveh tednih. Specifičnega zdravila za prehlad in za druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu.
Vsa ta zdravila so na voljo brez recepta v lekarni in obisk zdravnika ni potreben. Je pa ob pojavu tovrstnih težav v času trenutne pandemije treba poklicati zdravnika, da vas (po presoji) napoti na odvzem brisa za koronavirus. Kot rečeno, samo na podlagi simptomov je nemogoče ločiti, ali gre za prehlad, gripo ali covid-19 …
Vsekakor je treba med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, v samoizolaciji – to velja za vsa obolenja dihal in je veljalo že pred pojavom pandemije. Le poudarjalo se je premalo.
Kako se lahko izognemo tem tegobam
Najprej seveda z zdravim načinom življenja, ob katerem bomo imeli močnejši imunski odziv in bomo napade virusov lažje »odbili na prvo žogo«. Redna telesna vadba (tudi pozimi), zdrava in uravnotežena prehrana, uživanje dovolj tekočin, dovolj spanca … Marsikdo v času hladnega vremena opravi tudi kakšno vitaminsko »kuro«. Izogibanje bolnim je seveda logično. Ne vedno in ne vsem pa je logično tudi cepljenje proti nekaterim obolenjem. S cepljenjem se lahko zmanjša število obolelih in tistih, ki lahko razmeroma lahki bolezni zaradi kroničnih bolezni podležejo.
Povzetek za konec: večina okužb dihal je virusnih in jih zdravimo sami, simptomatsko, nikoli pa z antibiotiki. Tipični bakterijski okužbi dihal sta angina in pljučnica. Bakterijska obolenja se kažejo z gnojnim izpljunkom ali izcedkom iz nosu ter močno povišano telesno temperaturo. Takrat pa je vsekakor smiseln obisk zdravnika. Za vse drug pa je ob pojavu težav treba zdravnika obvestiti, da vas bo po presoji napotil na bris za koronavirus. In ostati doma, dokler težave ne minejo. Zaradi hitrejšega okrevanja in v izogib »bioterorizmu«. Malo za šalo, a hkrati zelo zares.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
