Mraz lahko povzroči vnetje mehurja
Marsikdo iz izkušenj ve, da je pozimi bolj verjetno, da zbolimo za vnetjem sečil. Ko nas zazebe v noge, je lahko že prepozno. Zakaj je tako? Dokazano je, da nizke temperature in mraz dejansko lahko povzročijo vnetje mehurja, poglejmo pa, kako in zakaj in kako lahko to preprečimo.
V številnih raziskavah so ugotovili, da je vnetje sečil pozimi posledica »hladne diureze«, ki jo povzroča mraz. Fiziološko gre za skrčenje perifernih žil v telesu, tistih na površju telesa, kri se preusmeri v notranjost z namenom ohranjanja temperature notranjih organov. Tako so ti bolj na toplem, bolj prekrvljeni, tudi ledvice. Zato nastaja več urina kot sicer in potrebo po odvajanju vode čutimo večkrat. Težava in večja možnost za okužbo nastane, če ima telo premalo vode za redčenje urina (če ne pijemo dovolj), zato je ta bolj koncentriran, včasih pride tudi do zastanka takega urina v mehurju – in to je odlično gojišče za bakterije.
Kaj lahko naredimo, da preprečimo vnetje sečil pozimi
Odgovor, ki se seveda ponuja kot prvi, je, da poskrbimo, da nas ne zebe. Predvsem noge so tiste, v katere najhitreje zazebe, pa seveda tudi preostali deli telesa.
Pomembno je, da tudi pozimi pijemo dovolj tekočine, da se mehur izpira in da ne prihaja do ugodnih pogojev za rast bakterij.
Vsekakor pa je treba biti pozoren in reagirati ob prvih znakih okužbe. Enostavna okužba sečil (vnetje mehurja in vnetje ledvic pri mlajših zdravih ženskah) je razmeroma enostavna za zdravljenje; težava je, če gre za zapleteno okužbo. Med zapletene okužbe pa sodijo okužbe pri bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, otrocih, nosečnicah, bolnikih nad 65 let, bolnikih s spremljajočimi sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (bolniki s sladkorno boleznijo …), bolnikih z vstavljenim trajnim urinskim katetrom, okužbe, pri katerih simptomi trajajo več kot teden dni, in ponavljajoče se okužbe sečil.
Kako se kažejo okužbe različnih delov sečil
Vnetje mehurja ali cistitis se kaže s pogostim in pekočim uriniranjem (po kapljicah) ter neprestanim tiščanjem na vodo. Zasledimo lahko temnejši, smrdeč, tudi krvav urin. Bolniki navajajo pritiskajočo bolečino nad mehurjem oziroma sramno kostjo. Telesna temperatura ponavadi ni povišana. Pri vnetju ledvic in ledvičnega meha (pielonefritis) so poleg simptomov vnetega mehurja prisotni še povišana telesna temperatura (38 °C in več), mrzlica, bolečina v ledvenem predelu, slabost in bruhanje.
Vnetje sečnice ali uretritis lahko poteka brez kliničnih znakov (asimptomatsko) ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici oziroma z izcedkom. Okužbo dokažemo z brisom sečnice. Pri tovrstnih težavah moramo pomisliti tudi na okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. V tem primeru zdravimo oba partnerja hkrati. Dolgotrajna asimptomatska okužba z nekaterimi bakterijami, denimo klamidijo, pri ženskah lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, zunajmaternična nosečnost). Pri akutnem vnetju prostate ali prostatitisu pa ima bolnik povišano temperaturo, bolečine v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije ter tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (retenca urina). Pri nebakterijskem vnetju prostate je potek pogosto kroničen. Kaže se z nejasnimi bolečinami v predelu presredka, z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji. Bolnik ob tem nima povišane telesne temperature in ima normalen izvid urina.
Diagnostika okužb sečil
Za laboratorijsko potrditev okužbe spodnjih sečil potrebujemo izvid urina (urinski listič, izvid sedimenta) ali urinokulturo z antibiogramom, s čimer določimo število in vrsto bakterij ter najustreznejši antibiotik. Za vnetja sečil je značilna prisotnost levkocitov, nitritov in bakterij v urinu. Pri vnetjih s povišano telesno temperaturo v bolnikovi krvi zasledimo povišane vnetne parametre in večje število belih krvničk.
Zdravljenje in preprečevanje okužb sečil
Okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Glede na zapletenost in mesto okužbe se predpiše najprimernejši antibiotik in trajanje zdravljenja, ki je lahko v razponu od enkratnega odmerka pa vse do treh tednov. Za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil se svetuje različne ukrepe, in sicer povečan vnos tekočin, pogostejše izpraznjevanje sečnega mehurja, pravilno uporabo toaletnega papirja, ustrezno spodnje perilo. Pitje brusničnega soka je eden najbolj znanih ukrepov za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil. Brusnice naj bi zavirale lepljenje E. coli na sluznico sečnega mehurja. Učinkovita je tudi profilaksa s probiotiki (uporaba intravaginalnih ali oralnih laktobacilov), profilaksa z estrogeni v obliki vaginalne kreme ali tablet, na voljo so tudi različna zdravila rastlinskega izvora.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
