Tudi vas daje spomladanska utrujenost?
Zunaj sije sonce, dnevi se daljšajo. Razcvetajoča pomlad nas vabi ven, v naravo! Toda kaj, če se ne čutimo polni energije? Zunanji svet se prebuja, mi pa razmišljamo le o spancu. Poznate spomladansko utrujenost?
Nemoč v uživanju lepote pomladi po dolgi in mrzli zimi? Pomanjkanje energije, brezvoljnost, izčrpanost so znaki spomladanske utrujenosti, ki se navadno začne v marcu in lahko traja do konca aprila.
Vzroke pripisujemo kombinaciji nihanja zunanje temperature ter motenega hormonskega raznovesja. Za pomlad je značilen dvig temperature predvsem prek dneva, medtem ko so noči še zelo hladne. Ravno tako temperatura pogosto močno niha iz dneva v dan. Hitro prilagajanje na toplotne spremembe je za naše telo stresno in izčrpljujoče.
Telo se na segrevanje odzove z razširitvijo žil in padcem krvnega tlaka, kar povzroči še dodatno utrujenost. Med krivce za slabše počutje lahko pripišemo še hormonske spremembe. Serotonin, hormon sreče, ki si ga na zalogo naberemo predvsem med poletjem, prek zime postopoma skopni. S tem da prostor melatoninu, spalnemu hormonu, ki ga v dolgih zimskih nočeh naše telo proizvede več. Ni čudno, da smo spomladi zaspani ter brez pravega navdušenja zremo v svet.
K pojavu spomladanske utrujenosti pa veliko pripomoremo tudi sami. Med zimsko hibernacijo se pogosteje zadržujemo doma ter se manj gibamo. Spomladansko izžetost lahko preprečimo tako, da tudi pozimi poskrbimo za rekreacijo. Na voljo so nam številni zimski športi – od smučanja in drsanja do teka na smučeh. Tudi tisti, ki niso navdušeni nad zimskim udejstvovanjem, lahko poskrbijo za svojo kondicijo s sobnimi kolesi, jogo, aerobiko ali vsaj s sprehodom. Predvsem ko se temperature začnejo višati, nimamo več izgovora, da se ne bi gibali v naravi. S hojo, lahko tudi vzponom na bližnji hrib, si bomo okrepili kondicijo in lažje pregnali spomladansko brezvoljnost. Izboljšanja naše fizične pripravljenosti se lotimo postopoma – če smo popolnoma brez kondicije, sprva vsakodnevno poskrbimo, da se gibamo pol ure, ravno toliko, da se nam nekoliko dvigne utrip. Vadbo postopoma podaljšujemo in seveda stopnjujemo, lahko tudi z vmesnimi intenzivnejšimi intervali (princip HIIT – high intensity interval training).
Pomen pravilne prehrane je pri spopadanju s spomladansko utrujenostjo zelo pomemben. Skozi zimo smo pogosteje posegali po maščobah, ki se jim v spomladanskem času raje izogibajmo oziroma zaužijmo le manj nevarne, ki se skrivajo v oreščkih, ribah, avokadu. Poskrbimo za zadosten vnos beljakovin, polnozrnatih živil, sadja in zelenjave. Pri krepitvi našega imunskega sistema ter izboljšanju razpoloženja si lahko pomagamo z antioksidanti in predvsem z vitaminom C. Pri vsem skupaj ne smemo pozabiti na primerno hidracijo, najbolje vodo, vsaj dva litra na dan.
Pri preventivi pred spomladansko izčrpanostjo pomagajo tudi dobre spalne navade. Za dober spanec proti večeru postopoma umirjajmo svoje aktivnosti ter zmanjšujmo osvetlitev. Izogibajmo se televiziji oziroma drugim ekranom in raje sezimo po dobri knjigi. Poskrbimo, da se odpravimo vsak dan spat ob isti uri ter imamo dovolj časa za vsaj sedemurni spanec.
Sonce zdravi! Z vsakodnevno izpostavljenostjo soncu, najbolje na svežem zraku, lahko odlično postopamo zoper spomladansko utrujenost. Sončni žarki so nujno potrebni za tvorbo vitamina D. Medtem ko smo ga v zimskih mesecih pogosto dodajali, lahko v sončnih pomladnih dneh z vsaj desetminutno izpostavljenostjo soncu poskrbimo, da naša koža proizvede dovolj tega odličnega vitamina. Sončna svetloba spodbuja tvorbo serotonina ter zavira nastanek melatonina v naših možganih in s tem pripomore k boljšemu razpoloženju. Ravno tako blagodejno vpliva na številne bolezni – luskavico, vnetne črevesne bolezni, revmatoidni artritis, akne in še na marsikaj drugega.
Toda bodimo pozorni! Utrujenost, ki po koncu pomladi ne mine in so ji pridruženi še žalost, izguba interesov, občutki krivde ali motnje spanja in koncentracije, so lahko simptomi depresije. To je resna bolezen, ki zahteva skrbno obravnavo, včasih tudi dolgotrajno zdravljenje.
Na podoben način se lahko kaže tudi moteno (zmanjšano) delovanje ščitnice ali slabokrvnost. Na slabše počutje v spomladanskem času lahko vplivajo tudi težave s sezonsko alergijo. Zamašen nos, glavobol in vnete oči pripomorejo k slabšemu telesnemu stanju, kar našo izčrpanost še poglobi. Najbolje, da se ob dvomu obrnete na svojega izbranega osebnega zdravnika, s katerim boste pregledali znake in simptome ter začrtali nadaljno obravnavo.
Ne pozabimo, pomlad je del letnega cikla narave! Tako kot se počasi prebuja narava, tudi mi od sebe ne zahtevajmo preveč in prehitro. Če je le mogoče, se po krepčilnem spancu pozitivno naravnani podajmo v nov dan.
Pri dobrem razpoloženju si lahko pomagamo s spodbudno glasbo, nekateri si že zjutraj privoščijo osvežilen hladen tuš. Poskusimo se vsakodnevno gibati na svežem zraku, vpijati zdravilne sončne žarke in si privoščiti raznovrstno svežo prehrano, bogato z vitaminom C in drugimi antioksidanti.
Zora Golob Lapoša, dr. med., spec.druž. medicine
