Najpogostejša prehranska motnja
Pomanjkanje železa je najpogostejša prehranska motnja, ki je prisotna kar pri 70 odstotkih svetovnega prebivalstva. Raziskave kažejo, da slabokrvnost spada med najpogostejše vzroke utrujenosti.
Na splošno ločimo tri stopnje pomanjkanja železa. Najprej se izčrpajo zaloge, vendar vse še deluje in ne občutimo težav. Če se pomanjkanje poglablja, pride do prvih znakov, saj je moteno nastajanje rdečih krvnih celic. Še daljše pomanjkanje železa pa povzroči dobro znano slabokrvnost ali anemijo, za katero so značilne majhne rdeče krvne celice z nizko vsebnostjo hemoglobina. Takrat postanemo kronično utrujeni, zmoremo manj naporov, tako fizičnih kot psihičnih, smo brezvoljni, muči nas glavobol, smo omotični, lahko imamo pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhke lase in nohte, zebe nas in manj smo odporni proti okužbam. Pri otrocih lahko opazimo le nemir in motnje koncentracije.
Železo vsebuje tudi jedilna čokolada
Najboljša obramba pred slabokrvnostjo je seveda preventiva – skrb za redno, zdravo in primerno prehrano ter pravočasen pregled pri zdravniku. Kaj jesti ob pomanjkanju železa? Na veselje naših najmlajših veliko tega pomembnega minerala vsebujejo jedilna čokolada (ki pa je zaradi velike vsebnosti sladkorjev in maščob vseeno ne smemo jesti preveč), goveje meso, bela soja in mandeljni, leča in sardine.
Pomanjkanje železa najpogosteje ogroža:
novorojenčke in dojenčke do 6. meseca, dojenčke in otroke med 6. mesecem in 3. letom starosti, ženske v rodni dobi, nosečnice, doječe matere, intenzivne športnike, bolnike z boleznimi prebavil (crohnova bolezen in druge kronične vnetne bolezni črevesja, celiakija, atrofični gastritis, okužba s Helicobacter pylori …), prekomerno težke, bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi, ki jih spremlja vnetje: rak, poškodbe, kronične okužbe, okužbe z zajedavci, ledvične bolnike,
vegetarijance in vegane.
Železo iz mesa in rib se bolje absorbira od železa iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Poleg vsebnosti železa v hrani bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa. Dobro je, da z železom bogate obroke (meso, stročnice ali polnozrnata žita) kombiniramo z vitaminsko bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obroku pa se raje izogibajmo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.
Kdaj prehrana ne zadostuje
Če kljub preventivnim korakom ali zaradi bolezenskega stanja pride do takega pomanjkanja železa, da povzroči slabokrvnost, je pomembno vedeti, da ga ne bomo mogli nadomestiti le s prehrano. S hrano povprečno vnesemo od 10 do 15 mg železa na dan, iz hrane v črevesju se v kri vsrka le od 10 do 30 odstotkov zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pravilno prehrano lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira, približno enaka tisti, ki jo v zdravem stanju vsakodnevno izgubljamo. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil ali zdravil, ki nam jih predpiše zdravnik.
Vegetarijanci in pomanjkanje železa
Vegetarijanstvo samo po sebi nikakor ni razlog za pomanjkanje železa, je pa res, da je biološka razpoložljivost železa iz rastlinskih virov precej manjša kot biološka razpoložljivost iz živalskih virov. Zato morajo vegetarijanci zaužiti približno 80 odstotkov več železa in paziti, da zaužijejo tudi dovolj snovi, ki izboljšajo njegovo absorpcijo.
