Prvič (ali ponovno) v šolo in vrtec – in virusi z nami
Poletja in počitnic je konec. Otroci vstopajo ali se vračajo v vrtec in šolo, odrasli v službe … Vsekakor sprememba glede na poletni počitniški čas.
V vsaj majhni prednosti pred mikrobi smo, če se nam je uspelo čez poletje odpočiti in napolniti baterije. Vsekakor pa so v večjih skupinah, v zaprtih prostorih, med vrstniki v vrtcih in šolah ter v kolektivih možnosti, da se nalezemo kakšnega virusa, večje kot sicer.
Zelo ilustrativen primer smo lahko (nekateri iz prve roke) spremljali nedavno na dveh izmed ljubljanskih osnovnih šol, ko je dokazan norovirus v treh, štirih dneh pokosil več kot polovico učencev in kar nekaj staršev … in verjetno še kakšnega sorojenca, prijatelja, soseda … ne pa vseh. Kako to? Virus je izredno nalezljiv, širi se res hitro, eksponentno. Kužnost pa traja še nekaj časa po prenehanju simptomov. No, ampak zakaj pa nis(m)o zboleli vsi?
Odlična preventiva je morski zrak. Na primer, če si med izbruhom na Lošinju in ne v Ljubljani. Malo heca … smeh je pol zdravja, kajne? Kaj pa res lahko naredimo, da to preprečimo ali vsaj zmanjšamo možnost prenosa bolezni (pa to ne velja samo za črevesne viruse, temveč za vse druge, ki se prenašajo kapljično ali s stikom)? Najpomembnejša je prva bojna linija – človek sam in njegovo splošno stanje. Pomembno je, da živimo zdravo – da zagotavljamo telesu vso potrebno podporo, da lahko uspešno deluje in se brani. Da zdravo in uravnoteženo jemo, da se dovolj gibamo, da popijemo dovolj tekočine, da dovolj spimo in da najdemo način, kako zmanjšati oziroma predelati stres. Lahko si sicer pomagamo tudi s kakšnimi prehranskimi dodatki, vitamini in podobnim, vendar se moramo zavedati, da ne obstaja čudežna multitabletka, ki bi nas zaščitila pred boleznijo, in če je to edina stvar, ki jo uporabljamo kot ščit in preventivo, bo izid bitke bolj klavrn.
Druga bojna linija je razkuževanje in izogibanje bolnim (če bolan otrok ostane doma, je to dobro ne le zanj, pač pa tudi za njegove sovrstnike, s katerimi se dnevno srečuje). No, in potem … lahko vseeno zbolimo.
Prej ali slej bomo vseeno »pobrali« kakšen virus in zboleli, lahko blago, lahko pa se razvije kaj resnejšega.
Prehlad (skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal) je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih. Povzročajo ga številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali z izkašljanim zrakom, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala, in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se denimo virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek. Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat na leto, otroci pa 6–8-krat.
Prehlad, tudi v hujši obliki gripe, traja in mine bolj ali manj sam od sebe v približno enem do dveh tednih. Specifičnega zdravila za prehlad in za druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: s počitkom, zdravo hrano, bogato z vitamini, uživanjem zadostnih količin tekočine, zdravili za zbijanje vročine, nosnimi dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu.
Vsekakor je treba med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, v nekakšni samoizolaciji – to velja za vsa obolenja dihal. In seveda tudi za druge viruse, ki se prenašajo kapljično in s stikom. Tudi »naš« norovirus je bil tak – sicer pa je ob bruhanju in driski potrebno ostati doma (če se počutite dobro, lahko greste na sprehod, ne pa v šolo ali službo … ali na igrišče ali v fitnes ali v nakupovalni center ali kino … no, še najbolj varno je, da ste doma) še 48 ur po prenehanju simptomov – virusi se namreč izločajo tudi še nekaj časa potem.
Imunski sistem ni vsemogočen. Lahko nam zelo pomaga, če se odzove pretirano, pa tudi škoduje, ampak vsekakor potrebuje našo pomoč. Kot je bilo že na začetku napisano, pa ne škodi ponoviti – pomoč telesu v obliki redne telesne vadbe (če ne morete na Krvavec, pa skočite vsaj na Rožnik, dvakrat zapovrstjo, če je treba), zdrave in uravnotežene prehrane, skrbi za dovolj popite tekočine ter skrbi za duševno zdravje in sproščanje.
Velik korak k zdravju je tudi preprečevanje prenosa okužb z maskami, razkuževanjem rok in samoizolacijo. Bolni naj ne hodijo v vrtec, šolo ali službo. Res ni treba čakati na visoko vročino in popolno izčrpanost – že malo intenzivnejše kihanje in kašljanje je v idealnem svetu razlog, da ostanemo doma. Idealnem v smislu, da lahko ostanemo doma ali imamo varstvo za otroka … sicer pa – nadomestljivi smo povsod, razen v svojem življenju in družini.
Preventiva je vedno boljša in večinoma veliko cenejša (ne le finančno) kot kurativa.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
