Klepet – Življenje, ki navdihuje
Ko smo pred več kot dvajsetimi leti začenjali svojo pot s Prvo zdravstveno asistenco, smo razmišljali o drugačni zdravstveni storitvi. Želeli smo ponuditi pristno, človeško in zanesljivo izbiro ob klasičnih zavarovanjih.
Nismo postali zavarovalnica, ampak zasebna zdravstvena ustanova z jasnim poslanstvom: ponuditi odlično specialistično oskrbo, skupaj z nasvetom in obiskom zdravnika na domu 24/7. In to brez drobnega tiska, brez omejitev glede zdravstvenega stanja in – kar je najpomembneje – brez starostnih omejitev.
Verjeli smo, da mora biti zdravnik dosegljiv takrat, ko ga človek potrebuje, ne glede na to, ali ta šteje dvajset ali sto let. Skozi desetletja smo rasli, se razvijali in z vami delili nešteto zgodb. Del te poti je tudi naša revija. Morda se je spomnite še pod imenom »dr.«, kasneje »Doktor 24«, danes pa je pred vami njena sodobnejša – spletna različica, enostavno poimenovana Doktor. V njej ne boste našli reklamnih oglasov, saj jo soustvarjajo izključno zdravniki z enim samim ciljem – ponuditi strokovne in koristne vsebine za vaše zdravje.
V vsaki številki vas pozdravimo z intervjujem z vodilnimi zdravstvenimi strokovnjaki. Tokrat pa imate pred sabo nekaj posebnega. Nekaj, kar prebudi globoko spoštovanje in ganjenost.
V naši PZA družini imamo danes aktivnih skoraj 20 članov, ki so že dopolnili častitljivih sto let. Ko smo jih povabili k sproščenemu klepetu, so nam odprli svoja srca. Namesto zdravniških nasvetov boste na naslednjih straneh brali recepte za dolgo življenje, ki jih je oblikovalo stoletje izkušenj. Izvedeli boste, zakaj nekdanja učiteljica nikoli ne zavrže hrane, kako se strojni inženir spominja Bruslja iz leta 1957 in zakaj si naša članica, šivilja želi še enkrat obiskati Brione. Navdušilo vas bo, da uglednega profesorja zgodovine še danes greje spomin na prepevanje podoknic, nekdanji kovinobrusilec pa z zanimanjem spremlja razvoj umetne inteligence.
Ti čudoviti ljudje so hkrati živ dokaz, da naša zaveza o dostopnosti in preventivi deluje. Dolgoživost ni naključje; je rezultat pravočasne skrbi zase, še preden se pojavijo težave, in občutka varnosti, da v stiski nikoli niste sami. Kot je zapisal eden od njih, dr. Voje, ki je z nami že od leta 2006: »Ta občutek varnosti je vedno prisoten.« In prav to je tisto, kar šteje.
Iz srca se zahvaljujem vsem našim stoletnikom, ki so si vzeli čas in z nami delili svojo modrost. Njihove besede so darilo za vse nas. Dragi bralci, vabim vas, da si skuhate topel čaj, upočasnite korak in se prepustite zgodbam, ki so premagale čas. Naj vas navdihnejo tako, kot so navdihnile nas.
Blanka Mavrič
Kurent Ivana (100)
Knjiga življenja stoletnice
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Se lahko našim bralcem najprej predstavite; od kod prihajate, kaj ste po poklicu in s čim ste se v življenju ukvarjali.
Prihajam z Dolenjske, rojena sem bila v Šentrupertu. Po poklicu sem bila šivilja, izučena.
Če se ozrete 100 let nazaj – na kateri trenutek ali dosežek v življenju ste najbolj ponosni?
Na vse, kar sem dosegla v svojem poklicu, ker sem kot šivilja naredila veliko lepih stvari, pa tudi na svoje vrtnarjenje in pridelke iz svojih vrtov.
Kaj je bilo v vašem otroštvu nekaj povsem običajnega, kar bi današnji otroci težko razumeli?
Strogost staršev in veliko dela.
Kaj je bilo nekoč boljše kot danes – in kaj je danes nedvomno boljše?
Stvari so bile veliko bolj cenjene kot danes – kaj bi včasih dali, da bi imeli eno žogo, pa ni bilo denarja, ker nas je bilo devet otrok. Danes pa so starši manj zahtevni do otrok, kot so bili včasih, a jih otroci vseeno zelo spoštujejo.
Katera sodobna stvar ali tehnologija vas danes najbolj navdušuje (npr. pametni telefoni, televizija, avtomobil …), ali pa se vam zdi najbolj nenavadna?
Telefon in televizija.
Svet se danes vrti zelo hitro. Kakšen je vaš recept za mirno, zadovoljno in dolgo življenje?
Z vsakim življenjskim obdobjem moraš sprejeti veliko novih stvari in iti počasi, korak za korakom naprej.
Če bi imeli časovni stroj in bi lahko še enkrat podoživeli eno poljubno desetletje svojega življenja (npr. svoja 20. leta, 50. leta …) – katero obdobje bi izbrali in zakaj?
V svojih petdesetih, ker imam takrat še vse možnosti in si lahko veliko koristnega lahko narediš za naprej.
Kdo ali kaj vas v vašem vsakdanu danes najbolj osrečuje in vam nariše nasmeh na obraz?
Vnuki in pravnuka (2,5 in 4,5 leta); Gita, kužica, vnukinje.
Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti – tudi v težkih časih?
Zaradi družine. Čeprav veš, da je težko, si narediš tako, da greš kar najlažje skozi težke stvari.
Če bi morali izbrati eno najljubšo jed ali pregreho, ki se ji v vseh teh letih nikoli niste odpovedali – kaj bi to bilo?
Mleko in mlečne jedi ter sadje.
V PZA skrbimo, da so zdravniki za nasvet in obisk na domu dosegljivi 24 ur vsak dan, vse dni v letu. Kako pomemben je za vas ta občutek varnosti, ko veste, da v nobenem trenutku niste sami?
Zelo pomemben.
Za razliko od klasičnih zavarovalnic pri nas ni omejitev – vrata odpiramo vsem: zdravim, bolnim in ne glede na starost, vsi pa lahko preglede opravljate preventivno. Kako vi gledate na pomen preventive in skrbi zase, še preden se pojavijo težave?
Ves čas skrbim, da bi lažje hodila, da bi bolje spala, da malo počivam, da gre lažje naprej. Včasih smo mislili, da to ni pomembno, pa je.
Ker ste z nami že vrsto let, imate tudi veliko življenjskih izkušenj, zato dobro veste, da pravočasna skrb za zdravje obrodi sadove. Ali menite, da je k vaši visoki starosti pripomoglo tudi to, da ste vedno razmišljali preventivno?
Sigurno je bilo pomembno.
Ali obstaja kaj, česar v življenju (še) niste storili, pa bi danes še vedno radi to doživeli/storili?
Sem že res veliko doživela in naredila. Bi pa šla še enkrat na Brione, ki jih je takrat gradil moj mož.
Če bi lahko mlajšim generacijam predali eno samo življenjsko modrost ali nasvet – kaj bi jim položili na srce?
Bodite pridni.
Preživeli ste stoletje. Če bi bilo vaše življenje knjiga, kako bi se imenovala?
Knjiga življenja stoletnice.
Franc Gologranc (106)
Poti in stranpoti Franca Gologranca
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Se lahko našim bralcem najprej predstavite; od kod prihajate, kaj ste po poklicu in s čim ste se v življenju ukvarjali.
Rojen sem v Slovenskih Konjicah 23. 1. 1920. Po poklicu sem strojni inženir. Ker sem raziskovalne narave, sem svoje raziskave končal z doktoratom v Nemčiji. Še pred doktoratom sem že predaval na strojni fakulteti, kjer sem se pozneje upokojil z nazivom rednega profesorja. Svoje poklicno življenje sem posvetil predvsem pedagoškemu in raziskovalnemu delom.
Če se ozrete 100 let nazaj – na kateri trenutek ali dosežek v življenju ste najbolj ponosni?
Najbolj ponosen sem na doktorsko delo s področja tehnike preoblikovanja kovin.
Kaj je bilo v vašem otroštvu nekaj povsem običajnega, kar bi današnji otroci težko razumeli?
V šolo sem pešačil sam, doma pa sem pomagal mami in očetu, ki je imel gradbeno podjetje. Vse počitnice sem delal. Na morju pa sem bil prvič pri 27 letih.
Kaj je bilo nekoč boljše kot danes – in kaj je danes nedvomno boljše?
HRANA, ki je bila nekoč veliko boljša in bolj zdrava. Tehnološki napredek pa nam danes marsikaj olajša, pa tudi kaj oteži.
Katera sodobna stvar ali tehnologija vas danes najbolj navdušuje (npr. pametni telefoni, televizija, avtomobil… ), ali pa se vam zdi najbolj nenavadna?
Z računalnikom sem začel delati že pred šestdesetimi leti na univerzi in ves čas spremljal razvoj tehnologije, zato se danes sprašujem, kam vse to pelje?
Svet se danes vrti zelo hitro. Kakšen je vaš recept za mirno, zadovoljno in dolgo življenje?
Skromnost in upoštevanje mnenj drugih in predvsem, da najdeš mir v sebi.
Če bi imeli časovni stroj in bi lahko še enkrat podoživeli eno poljubno desetletje svojega življenja (npr. svoja 20. leta, 50. leta…) – katero obdobje bi izbrali in zakaj?
60. leta, ko sem najbolj intenzivno raziskoval in pripravljal doktorsko delo.
Kdo ali kaj vas v vašem vsakdanu danes najbolj osrečuje in vam nariše nasmeh na obraz?
Vesel sem, da nimam veliko bolečin in zdravstvenih težav, seveda tudi po zaslugi dobre zdravstvene oskrbe skozi življenje. Zadnja leta pa sem zelo zadovoljen, da imam dobro oskrbo na domu.
Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti – tudi v težkih časih?
Zavedanje, da je življenje edinstveno.
Če bi morali izbrati eno najljubšo jed ali pregreho, ki se ji v vseh teh letih nikoli niste odpovedali – kaj bi to bilo?
Leto 1957, Bruselj, večerja: poprov zrezek in vino Rosé d‘Anjou …
V PZA skrbimo, da so zdravniki za nasvet in obisk na domu dosegljivi 24 ur vsak dan, vse dni v letu. Kako pomemben je za vas ta občutek varnosti, ko veste, da v nobenem trenutku niste sami?
ZELO.
Za razliko od klasičnih zavarovalnic pri nas ni omejitev – vrata odpiramo vsem: zdravim, bolnim in ne glede na starost, vsi pa lahko preglede opravljate preventivno. Kako vi gledate na pomen preventive in skrbi zase, še preden se pojavijo težave?
Celo življenje sem skušal graditi na preventivi, a te življenje včasih tudi preseneti.
Ker ste z nami že vrsto let, imate tudi veliko življenjskih izkušenj, zato dobro veste, da pravočasna skrb za zdravje obrodi sadove. Ali menite, da je k vaši visoki starosti pripomoglo tudi to, da ste vedno razmišljali preventivno?
DA.
Ali obstaja kaj, česar v življenju (še) niste storili, pa bi danes še vedno radi to doživeli/storili?
Vzpon na Triglav.
Če bi lahko mlajšim generacijam predali eno samo življenjsko modrost ali nasvet – kaj bi jim položili na srce?
Bodite radovedni.
Preživeli ste stoletje. Če bi bilo vaše življenje knjiga, kako bi se imenovala?
Poti in stranpoti Franca Gologranca.
Jeras Ljudmila (102)
Življenje me je kalilo
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Se lahko našim bralcem najprej predstavite; od kod prihajate, kaj ste po poklicu in s čim ste se v življenju ukvarjali.
Rodila sem sem se na Rašici, v kraju, kjer se je rodil tudi Primož Trubar. V družini je bilo šest otrok. Mati nas je preživljala sama, zato smo živeli zelo skromno.
Po poklicu sem učiteljica in vse življenje sem poučevala otroke.
Če se ozrete 100 let nazaj – na kateri trenutek ali dosežek v življenju ste najbolj ponosni?
Če se ozrem nazaj, sem najbolj ponosna na lep odnos z učenci, saj me nekateri še danes pokličejo po telefonu ali obiščejo. Z učenci iz osnovne šole Peče pri Moravčah se še vedno občasno dobimo. Za moj 100. rojstni dan so mi pripravili lepo presenečenje – zapel mi je oktet iz Peč, pripravili so mi tudi prečudovito torto.
Kaj je bilo v vašem otroštvu nekaj povsem običajnega, kar bi današnji otroci težko razumeli?
V šolo sem hodila tri kilometre peš, v vsakem vremenu, tudi v snegu. Ko sem prišla iz šole, sem pomagala na polju. Za igranje ni bilo časa.
Kaj je bilo nekoč boljše kot danes – in kaj je danes nedvomno boljše?
Ker ni bilo televizije, smo se več družili in pogovarjalikot danes mladi. Ob večerih smo prepevali. Danes je dovolj hrane, ki je včasih nismo imeli, več se lahko izobražujemo in smo obveščeni o tem, kaj se dogaja pri nas in po svetu. To nam omogočajo časopisi, internet in televizija.
Katera sodobna stvar ali tehnologija vas danes najbolj navdušuje (npr. pametni telefoni, televizija, avtomobil… ), ali pa se vam zdi najbolj nenavadna?
Najbolj me navdušuje telefon, saj lahko pokličeš kamorkoli po svetu, kjer so tvoji najbližji ali prijatelji.
Svet se danes vrti zelo hitro. Kakšen je vaš recept za mirno, zadovoljno in dolgo življenje?
Nimam recepta za dolgo življenje. Moja mladost je bila težka, saj sem preživela vojno in bila v taboriščih na Rabu in Gonarsu, kjer smo bili ves čas lačni, zato nikoli ne zavržem hrane. V življenju pa sem bila vedno aktivna, veliko sem brala, skrbela sem za zdravje, za dušo in telo. Še sedaj, pri 102 letih sem rada urejena. Veliko pa mi pomeni družba, saj ti druženje daje energijo za življenje.
Če bi imeli časovni stroj in bi lahko še enkrat podoživeli eno poljubno desetletje svojega življenja (npr. svoja 20. leta, 50. leta…) – katero obdobje bi izbrali in zakaj?
Če bi imela časovni stroj, bi izbrala obdobje okoli petdesetih let, ko sva z možem v Pečah učila otroke od 1. do 8. razreda. Z nekaterimi se družimo še danes. V Pečah sta se nama rodila tudi dva otroka, ki sta mi izpopolnila življenje.
Kdo ali kaj vas v vašem vsakdanu danes najbolj osrečuje in vam nariše nasmeh na obraz?
V vsakdanjem življenju me razveseljujejo vnuki in pravnuki. Ko me obiščejo in objamejo, mi postane toplo pri srcu. Najbolj pa me razveseljujeta hči in zet, ki skrbita zame vsak dan in brez katerih ne bi mogla živeti v svojem domu.
Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti – tudi v težkih časih?
Tudi v težkih časih je vredno živeti, če imaš ob sebi družino, ki te podpira, ko vidiš, kako rastejo otroci, vnuki, pravnuki in spremljaš njihovo življenjsko pot.
Če bi morali izbrati eno najljubšo jed ali pregreho, ki se ji v vseh teh letih nikoli niste odpovedali – kaj bi to bilo?
Moja najljubša jed je dobra, domača goveja juha. Brez juhe zame ni kosila.
V PZA skrbimo, da so zdravniki za nasvet in obisk na domu dosegljivi 24 ur vsak dan, vse dni v letu. Kako pomemben je za vas ta občutek varnosti, ko veste, da v nobenem trenutku niste sami?
Zame, ker sem srčna bolnica in imam tudi vrsto drugih bolezni, je 24-urna dostopnost do zdravnika zelo pomembna.
Za razliko od klasičnih zavarovalnic pri nas ni omejitev – vrata odpiramo vsem: zdravim, bolnim in ne glede na starost, vsi pa lahko preglede opravljate preventivno. Kako vi gledate na pomen preventive in skrbi zase, še preden se pojavijo težave?
Preventiva mi je zelo pomembna, saj je bolje preprečiti bolezen, kot pa jo dolgotrajno zdraviti, ko se že razvije.
Ker ste z nami že vrsto let, imate tudi veliko življenjskih izkušenj, zato dobro veste, da pravočasna skrb za zdravje obrodi sadove. Ali menite, da je k vaši visoki starosti pripomoglo tudi to, da ste vedno razmišljali preventivno?
Vedno sem razmišljala preventivno in gotovo je tudi to pripomoglo k moji visoki starosti.
Ali obstaja kaj, česar v življenju (še) niste storili, pa bi danes še vedno radi to doživeli/storili?
Veliko sem potovala. Prepotovala sem vso Evropo, bila sem tudi v Egiptu, Rusiji, Maleziji, Singapurju. Žal mi je, da mi ni uspelo priti v Ameriko.
Če bi lahko mlajšim generacijam predali eno samo življenjsko modrost ali nasvet – kaj bi jim položili na srce?
Probleme se rešuje s pogovarjanjem in dogovori, ne z agresijo. V življenju moraš biti vztrajen in strpen. Preživela sem vojno in vem, kaj je vojna. Zato se mora vsak posameznik boriti za mir.
Preživeli ste stoletje. Če bi bilo vaše življenje knjiga, kako bi se imenovala?
Pri 90 letih sem izdala prvo pesniško zbirko z naslovom Moji spomini in razmišljanja, nato pri 95 letih drugo z naslovom Prigodnice, tretjo pa pri 98 letih z naslovom Utrinki. Če bi bilo moje življenje knjiga, bi jo naslovila: ”Življenje me je kalilo”.
Dr. Ignacij Voje (100)
Vredno je živeti
»Najlepša hvala za voščila ob moji 100 letnici in poslan vprašalnik, na katerega sem poskušal odgovoriti kratko in jedrnato.«
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Se lahko našim bralcem najprej predstavite; od kod prihajate, kaj ste po poklicu in s čim ste se v življenju ukvarjali.
Rojen sem v Ljubljani, po poklicu sem univerzitetni profesor starejše južnoslovanske zgodovine z doktoratom znanosti. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ignacij_Voje)
Če se ozrete 100 let nazaj – na kateri trenutek ali dosežek v življenju ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na svojo hčerko Jerico, na katero sva z ženo Bredo dolgo čakala, ter na ožjo in širšo družino.
Kaj je bilo v vašem otroštvu nekaj povsem običajnega, kar bi današnji otroci težko razumeli?
Spoštovanje staršev, redno učenje v šoli in upoštevanje šolskega reda.
Kaj je bilo nekoč boljše kot danes – in kaj je danes nedvomno boljše?
Nekoč – škripajoči ljubljanski tramvaj, ki je vozil po točno določenem voznem redu. Danes pa informiranost o domačih in svetovnih dogodkih prek radia, televizije in časopisnih poročil.
Katera sodobna stvar ali tehnologija vas danes najbolj navdušuje (npr. pametni telefoni, televizija, avtomobil… ), ali pa se vam zdi najbolj nenavadna?
Najbolj me navdušuje računalnik, ki ga še vedno pridno uporabljam.
Svet se danes vrti zelo hitro. Kakšen je vaš recept za mirno, zadovoljno in dolgo življenje?
Pošten in odkrit odnos do staršev, sorodnikov in prijateljev.
Če bi imeli časovni stroj in bi lahko še enkrat podoživeli eno poljubno desetletje svojega življenja (npr. svoja 20. leta, 50. leta…) – katero obdobje bi izbrali in zakaj?
Najlepše spomine imam na študentska leta, ker so me poučevali in vzgajali odlični profesorji. Bil sem skoraj deset let član in eno mandatno dobo tudi predsednik Študentskega pevskega zbora oziroma Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« ter član ljubiteljskega okteta, kjer sem pel prvi tenor, in skupaj smo prepevali podoknice nam dragim dekletom.
Kdo ali kaj vas v vašem vsakdanu danes najbolj osrečuje in vam nariše nasmeh na obraz?
Družina hčerke Jerice, predvsem pa draga vnuka Val in Ula.
Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti – tudi v težkih časih?
Vztrajati pri svojih življenjskih načelih, biti odkrit in spoštovati drugače misleče.
Če bi morali izbrati eno najljubšo jed ali pregreho, ki se ji v vseh teh letih nikoli niste odpovedali – kaj bi to bilo?
Prava goveja juha z rezanci in kakšnim kolobarčkom korenja ter dober pražen krompir.
V PZA skrbimo, da so zdravniki za nasvet in obisk na domu dosegljivi 24 ur vsak dan, vse dni v letu. Kako pomemben je za vas ta občutek varnosti, ko veste, da v nobenem trenutku niste sami?
Ta občutek varnosti je vedno prisoten. Z ženo sva bila člana asistence že od leta 2006. Ko je ženo zadela kap, ste jo takoj z rešilcem peljali na nevrološko kliniko, mene pa ste prišli v dom upokojencev zdravit, ko sem imel vnetje mehurja.
Za razliko od klasičnih zavarovalnic pri nas ni omejitev – vrata odpiramo vsem: zdravim, bolnim in ne glede na starost, vsi pa lahko preglede opravljate preventivno. Kako vi gledate na pomen preventive in skrbi zase, še preden se pojavijo težave?
Preventiva je za mene izredno pomembna. Ko sem lahko še sam prihajal na preglede, sem pri Doktor 24 vsako leto redno prišel na ultrazvok trebuha, pregled prostate, pregled in ultrazvok srca ter k dr. Mervičevi na pregled kože. Zdaj pa me na preventivne preglede pripelje hčerka.
Ker ste z nami že vrsto let, imate tudi veliko življenjskih izkušenj, zato dobro veste, da pravočasna skrb za zdravje obrodi sadove. Ali menite, da je k vaši visoki starosti pripomoglo tudi to, da ste vedno razmišljali preventivno?
Vsekakor.
Ali obstaja kaj, česar v življenju (še) niste storili, pa bi danes še vedno radi to doživeli/storili?
Želel sem si, da bi obiskal Carigrad in pomembne zgodovinske kraje v Turčiji.
Če bi lahko mlajšim generacijam predali eno samo življenjsko modrost ali nasvet – kaj bi jim položili na srce?
Vrednota je biti pošten, iskren in odkrit.
Preživeli ste stoletje. Če bi bilo vaše življenje knjiga, kako bi se imenovala?
Vredno je živeti.
Janez Glavan (100)
Samorastnik
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Se lahko našim bralcem najprej predstavite; od kod prihajate, kaj ste po poklicu in s čim ste se v življenju ukvarjali.
Rojen sem in prihajam iz Škrilj. Po poklicu sem kovinobrusilec.
Če se ozrete 100 let nazaj – na kateri trenutek ali dosežek v življenju ste najbolj ponosni?
Na svojo vztrajnost, veselje do dela (služba, gradnja, kmetijstvo) in uspešnost pri vsem, česar sem se lotil.
Kaj je bilo v vašem otroštvu nekaj povsem običajnega, kar bi današnji otroci težko razumeli?
Preden sem odšel v šolo, sem že iz paše prignal živino, prav tako takoj po pouku. Za izobrazbo ni bilo časa, delo – delo na kmetiji.
Kaj je bilo nekoč boljše kot danes – in kaj je danes nedvomno boljše?
Povezanost in delavnost ljudi za skupni cilj – interes. Neverjetno hiter napredek v tehnologiji šole.
Katera sodobna stvar ali tehnologija vas danes najbolj navdušuje (npr. pametni telefoni, televizija, avtomobil… ), ali pa se vam zdi najbolj nenavadna?
Najbolj me navdušujejo samovozeči avtomobili, droni, mobilni telefoni in umetna inteligenca.
Svet se danes vrti zelo hitro. Kakšen je vaš recept za mirno, zadovoljno in dolgo življenje?
Več fizične aktivnosti in naravi. Slediti svojim interesom, skromna preprosta in domača kuhana hrana.
Če bi imeli časovni stroj in bi lahko še enkrat podoživeli eno poljubno desetletje svojega življenja (npr. svoja 20. leta, 50. leta…) – katero obdobje bi izbrali in zakaj?
Od 30. do 50 leta. Uresničevanje zastavljenih ciljev, družina in pomoč sorodnikom.
Kdo ali kaj vas v vašem vsakdanu danes najbolj osrečuje in vam nariše nasmeh na obraz?
Zdravje otrok, vnukov, obiski sosedov, vzpodbudne besede in mir.
Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti – tudi v težkih časih?
Upanje in zaupanje v zanamce. Vedno je vredno zaupati v človeka in vedno je treba verjeti v dobro v človeku.
Če bi morali izbrati eno najljubšo jed ali pregreho, ki se ji v vseh teh letih nikoli niste odpovedali – kaj bi to bilo?
Najljubši so mi žganci, zabeljeni z domačimi ocvirki, z mlekom in krvavice.
V PZA skrbimo, da so zdravniki za nasvet in obisk na domu dosegljivi 24 ur vsak dan, vse dni v letu. Kako pomemben je za vas ta občutek varnosti, ko veste, da v nobenem trenutku niste sami?
To, da v stiski nisi sam, je zelo pomirjujoče in pomembno za nas.
Za razliko od klasičnih zavarovalnic pri nas ni omejitev – vrata odpiramo vsem: zdravim, bolnim in ne glede na starost, vsi pa lahko preglede opravljate preventivno. Kako vi gledate na pomen preventive in skrbi zase, še preden se pojavijo težave?
Preventiva je boljša.
Ker ste z nami že vrsto let, imate tudi veliko življenjskih izkušenj, zato dobro veste, da pravočasna skrb za zdravje obrodi sadove. Ali menite, da je k vaši visoki starosti pripomoglo tudi to, da ste vedno razmišljali preventivno?
Vedno sem razmišljal pozitivno, nikoli o bolezni. Velikokrat sem bolezen prebolel brez zdravljenja.
Ali obstaja kaj, česar v življenju (še) niste storili, pa bi danes še vedno radi to doživeli/storili?
Ne, nimam želja še kaj doživeti, le mir.
Če bi lahko mlajšim generacijam predali eno samo življenjsko modrost ali nasvet – kaj bi jim položili na srce?
Zmerno uživanje hrane, malo oziroma nič alkohola, življenje v harmoniji z okolico in biti – imeti socialno podporo ter ostati aktiven.
Preživeli ste stoletje. Če bi bilo vaše življenje knjiga, kako bi se imenovala?
Samorastnik-i.
Ljudmila Zgonc (100)
Ekstremna stabilnost
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Se lahko našim bralcem najprej predstavite; od kod prihajate, kaj ste po poklicu in s čim ste se v življenju ukvarjali.
Rojena sem v Stični, v Ljubljano sem prišla leta 1954 in živim za Bežigradom. Po poklicu sem bila računovodja, večinoma v Intereuropi.
Če se ozrete 100 let nazaj – na kateri trenutek ali dosežek v življenju ste najbolj ponosni?
Ko se mi je rodila hči.
Kaj je bilo v vašem otroštvu nekaj povsem običajnega, kar bi današnji otroci težko razumeli?
Zanesljivo je to zunanje stranišče na »štrbunk« in nič tekoče vode. Kopalnic ni bilo.
Kaj je bilo nekoč boljše kot danes – in kaj je danes nedvomno boljše?
Družinski večeri brez televizije v starih časih so bili čudoviti. Danes pa je vse bolj enostavno in lahko pridobljivo.
Katera sodobna stvar ali tehnologija vas danes najbolj navdušuje (npr. pametni telefoni, televizija, avtomobil …), ali pa se vam zdi najbolj nenavadna?
Televizija je vsekakor najbolj zanimiva. Toliko napredka in veliko informacij. Veliko bolj smo informirani, kot smo bili v starih časih.
Svet se danes vrti zelo hitro. Kakšen je vaš recept za mirno, zadovoljno in dolgo življenje?
Imamo udobje, ki ga prej ni bilo. To je velik presežek. Vedno jesti sveže pripravljeno hrano, veliko rib in zelenjave.
Če bi imeli časovni stroj in bi lahko še enkrat podoživeli eno poljubno desetletje svojega življenja (npr. svoja 20. leta, 50. leta…) – katero obdobje bi izbrali in zakaj?
Najraje 30.–40. leta; vse se je gradilo, službe so bile stabilne, človek je lahko računal na red in mirno življenje.
Kdo ali kaj vas v vašem vsakdanu danes najbolj osrečuje in vam nariše nasmeh na obraz?
Hči Kornelija.
Kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti – tudi v težkih časih?
Največja motivacija pride od družine. Otroci so največje veselje.
Če bi morali izbrati eno najljubšo jed ali pregreho, ki se ji v vseh teh letih nikoli niste odpovedali – kaj bi to bilo?
Kruh ni najbolj zdrav, a ga imam zelo rada, posebno belega.
V PZA skrbimo, da so zdravniki za nasvet in obisk na domu dosegljivi 24 ur vsak dan, vse dni v letu. Kako pomemben je za vas ta občutek varnosti, ko veste, da v nobenem trenutku niste sami?
Sem zelo dolgo članica in Doktor 24 je najboljša zdravstvena pomoč, na katero res lahko računaš. Odlično je.
Za razliko od klasičnih zavarovalnic pri nas ni omejitev – vrata odpiramo vsem: zdravim, bolnim in ne glede na starost, vsi pa lahko preglede opravljate preventivno. Kako vi gledate na pomen preventive in skrbi zase, še preden se pojavijo težave?
Preventiva je najbolj pomembna. Kolikor imam rada Doktor 24, je najboljše, če jih ni treba klicati. 🙂
Ker ste z nami že vrsto let, imate tudi veliko življenjskih izkušenj, zato dobro veste, da pravočasna skrb za zdravje obrodi sadove. Ali menite, da je k vaši visoki starosti pripomoglo tudi to, da ste vedno razmišljali preventivno?
Ne vedno. Je treba uživati. A brez sprehodov in zdrave prehrane ne gre. Se je treba pač potruditi. Ne telovadim rada 🙂
Ali obstaja kaj, česar v življenju (še) niste storili, pa bi danes še vedno radi to doživeli/storili?
Ne. Vse se mi je uresničilo, kar sem želela. Da bi to imela vsaj še nekaj let.
Če bi lahko mlajšim generacijam predali eno samo življenjsko modrost ali nasvet – kaj bi jim položili na srce?
Živi skromno in ne preko svojih meja. Bodi potrpežljiv in dobre stvari bodo prišle.
Preživeli ste stoletje. Če bi bilo vaše življenje knjiga, kako bi se imenovala?
Ekstremna stabilnost – ker sem celo življenje ostala zelo realna, čustveno stabilna, ne glede na velikost težav.
