Debelost in staranje
Beseda »debelost« je povezana s stereotipi – lenoba, pomanjkanje discipline. Ima čustven naboj, z njo lahko ponižamo, užalimo. Ampak debelost je tudi bolezen, z vsem negativnim, kar beseda »bolezen« prinaša. Sicer se je ne nalezemo direktno, lahko pa zanjo in proti njej veliko naredimo sami (v eno smer gre žal bistveno hitreje in lažje). Včasih pa potrebujemo pomoč, smer in vodenje. Tako naš um kot naš organizem.
Debelost kot bolezen je eden izmed največjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa. Pogosto jo razumemo predvsem kot estetski problem – nekaj, kar vpliva na videz, samozavest. V resnici pa gre za kompleksno presnovno bolezen, ki je tesno povezana z vrsto kroničnih stanj, s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ter hormonskim motnjam. V središču teh povezav stoji metabolni sindrom, skupek presnovnih motenj, ki pomembno vplivajo na zdravje in dolgoživost. Številka na tehtnici pa je le odraz tega.
Metabolni sindrom – stric iz ozadja, ki ni prišel sam
Problem lahko začnemo reševati le, če ga razumemo. Metabolni sindrom ni ena sama bolezen, temveč kombinacija več stanj, kot so: povečana količina visceralne maščobe, povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, povišani trigliceridi in »slab« LDL holesterol, znižan »dober« HDL-holesterol. Ko se ti dejavniki zberejo skupaj (ne pridejo pa sami od sebe), se tveganje za resne bolezni močno poveča.
Pa pojdimo po vrsti. Kopičenje maščobe (predvsem okoli trebuha) je eden ključnih sprožilcev teh sprememb. Maščobno tkivo namreč ni zgolj pasivno skladišče energije, temveč aktivno presnovno in hormonsko tkivo. Izloča številne signalne molekule, ki lahko spodbujajo kronično vnetje, motijo delovanje inzulina in vplivajo na presnovo lipidov.
Posledica je začaran krog: telo postaja vedno manj učinkovito pri uravnavanju sladkorja, maščob in krvnega tlaka. Sčasoma to vodi v razvoj bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, možganska kap ter bolezni jeter, kot je nealkoholna zamaščenost jeter.
…in staranje
Metabolni sindrom ne vpliva le na tveganje za posamezne bolezni, temveč tudi na hitrost biološkega staranja. Kronično vnetje, inzulinska rezistenca in iztirjena presnova vodijo v poškodbe tkiv, zmanjšano regeneracijo in postopno izgubo funkcije organov. Posledično pride hitreje do srčno-žilnih bolezni, hitrejšega upada telesne zmogljivosti, poveča se tveganje za nekatere vrste raka, moteno je spanje in pride do kronične utrujenosti, kar vse skupaj pomeni ne le previsoke številke na tehtnici in črno obarvanih številk na laboratorijskem izvidu pač pa predvsem skrajšanje pričakovane kvalitetne življenjske dobe. Naj poudarim – kvalitetne življenjske dobe.
Torej debelost ali hujšanje oziroma izguba telesne mase v tej luči ni zgolj vprašanje številke na tehtnici. Gre za poseg v presnovne procese, preko katerih lahko izboljšamo stanje organizma in s tem upočasnimo potek staranja in izboljšamo delovanje številnih organov. In ne, obrniti v »rikverc« se ne da. 😊
Torej, prvi korak, kaj lahko naredimo sami? Veliko. Največ z zavedanjem, da imamo problem. In da ga ne želimo imeti (več).
Kako?
Uravnotežena prehrana, redno gibanje, zadostna količina in kvaliteta spanja ter obvladovanje stresa je osnova. Brez tega ne bo nič. In ponavadi je to najtežje, še posebej, če to pomeni spremembo načina življenja, kot smo ga vajeni. Dejstvo je, da včasih to enostavno ni dovolj. Ne gre. Se ustavi. Vemo, da debelost ni le posledica življenjskega sloga, temveč kompleksno stanje, na katerega vplivajo ne le vrečke čipsa na kavču (čeprav izdatno pomagajo), pač pa pomembno vlogo igrajo genetika, hormoni, okolje in že omenjen začaran krog. Kadar spremembe življenjskega sloga ne zadoščajo, morajo pa ostati temelj zdravljenja, lahko pomembno vlogo pri obravnavi igra tudi zdravljenje z zdravili, seveda pod nadzorom in vodenjem zdravnika.
Katera zdravila?
V zadnjih letih prihaja do pomembnih prebojev na področju zdravil. Najbolj znana zdravila danes delujejo preko hormona GLP-1, ki uravnava apetit in presnovo. Primer je semaglutid, ki je pokazal približno 15-odstotno zmanjšanje telesne mase pri številnih bolnikih. Naslednja generacija zdravil deluje na več hormonskih poti hkrati. Eden od primerov je tirzepatid, ki poleg GLP-1 aktivira tudi receptor GIP in lahko doseže še večji učinek na presnovo in telesno težo. Razvoj pa se tu ne ustavlja. Med najnovejšimi terapijami je retatrutid, tako imenovani trojni agonist, ki vpliva na receptorje GLP-1, GIP in glukagon, kar pomeni hkratno zmanjšanje apetita in povečanje porabe energije. V kliničnih raziskavah je pokazal več kot 20-odstotno zmanjšanje telesne mase. Zaenkrat pa je v fazi raziskav in še ni odobren kot zdravilo.
Razvoj je res obširen in hiter, na voljo je veliko informacij, seveda pa jih je potrebno znati razumeti in prečistiti. Čudežev zaenkrat ni.
Kdaj razmišljamo o zdravilih?
Farmakološko zdravljenje debelosti se običajno uvede, kadar spremembe življenjskega sloga same ne zadostujejo ali kadar je presnovno tveganje že povišano.
Uradne indikacije za uvedbo zdravljenja z zdravili so: ITM ≥ 30 kg/m² oz. ITM ≥ 27 kg/m², če so prisotne pridružene bolezni (npr. sladkorna bolezen, hipertenzija ali dislipidemija).
Pomembno je še enkrat poudariti, da zdravila niso nadomestilo za spremembo življenjskega sloga, temveč orodje, ki pomaga stabilizirati presnovo in omogoča trajnejše spremembe. Se pravi odpade scenarij vrečka čipsa na kavču in tableta ali injekcija v drugi roki.
A moram vedeti še kaj?
Ste že slišali za mitohondrije? To so majhne tovarnice energije v celicah, ki se ravno tako starajo in pokvarijo in lahko ne delujejo in se jih ravno tako da vzpodbuditi in izboljšati njihovo delovanje. V zadnjih letih raziskave debelosti vedno bolj poudarjajo njihovo vlogo, teh celičnih organelov, ki proizvajajo energijo. Mitohondriji določajo, kako učinkovito telo pretvarja hranila v energijo in kako dobro lahko porablja maščobe.
Pri metabolnem sindromu gre tudi za mitohondrijsko disfunkcijo, zmanjšano sposobnost oksidacije maščob, slabšo proizvodnjo energije ter povečano nastajanje oksidativnega stresa. Posledica je slabša presnovna fleksibilnost: telo težje preklaplja med uporabo sladkorja in maščob kot vira energije.
Zato se raziskave vse bolj osredotočajo na molekularne regulatorje, snovi, ki vplivajo na delovanje mitohondrijev in presnovno prilagodljivost, preko več različni sistemov in načinov. Podrobnosti presegajo namen tega prispevka, morda pa kdaj drugič še o tem.
Prav zato številni sodobni pristopi k zdravljenju debelosti, od telesne aktivnosti in prehranskih strategij do novih zdravil, posredno ali neposredno vplivajo na mitohondrijsko funkcijo in presnovno signalizacijo.
Kako bi radi (pre)živeli svojih zadnjih 10 let?
Za mnoge ljudi je prvi razlog za spremembo življenjskega sloga prav telesna teža. Številka na tehtnici pogosto deluje kot močan motivacijski signal. Toda izguba kilogramov ni glavni cilj, temveč posledica globljih presnovnih sprememb.
Ko izboljšamo prehrano, povečamo telesno aktivnost, uredimo spanec in po potrebi vključimo sodobne terapevtske pristope (zdravila), se začne spreminjati delovanje celotnega organizma. Zmanjša se kronično vnetje, izboljša se občutljivost na inzulin, stabilizira se presnova. In številka na tehtnici se zmanjša, počutje je boljše (ker smo ponosni, ker nas manj bolijo kolena, ker zapnemo stare hlače, ker nam je všeč odsev v ogledalu, ker boljše spimo, ker imamo več energije).
Torej ne le na telesno težo. Pozorni moramo biti predvsem na tisto, česar na tehtnici ne vidimo. Krvni tlak, sladkor v krvi, inzulin, hormone, vitalnost mitohondrijev, več mišične mase, manj visceralne maščobe, trše kosti. Vplivamo na kakovost življenja, na kakovost in hitrost staranja, na to, kako dolgo in kako zdravo bomo živeli.
Zato je danes debelost vse bolj razumljena kot del širše zgodbe o presnovnem zdravju in dolgoživosti. Kilogrami so pogosto prvi znak, ki nas opozori, da je čas za spremembo. Ko pa začnemo spreminjati presnovo in življenjske navade, teža postane le stranski učinek procesa, ki v resnici spreminja potek staranja.
Torej – kako si predstavljate svojih zadnjih 10 let? Začnite načrtovati in ukrepati. Danes.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
