Klepet – V deželah blagostanja in na zahodni polovici sveta je najpogostejši vzrok za kronično jetrno bolezen uživanje alkohola, sledi prekomerna telesna teža s pretežno sedečim življenjskim slogom
dr. Katja Novak, dr. med., specialistka gastroenterologije
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Zanima nas več o vaši specializaciji in delu, vaših razmišljanjih. Najprej pa, kaj natančno počnete in kje?
Delam kot specialistka gastroenterologije v UKC v Ljubljani na bolnišničnem oddelku in v ambulanti. Osredotočena sem predvsem na obravnavo bolnikov s kroničnimi jetrnimi boleznimi ter na ultrazvočno in funkcionalno diagnostiko.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine?
Že v osnovni šoli me je bolj zanimalo naravoslovje, zlasti biologija, s poudarkom na delovanju človeškega telesa – od genskega do celičnega nivoja. Še vedno me navdušuje, kako lahko človeško telo deluje oziroma gre vse lahko narobe zaradi molekularnih procesov v celicah organov.
Kaj bi bili po poklicu, če se ne bi odločili za študij medicine in zakaj?
Kot drugo možnost sem imela v mislih študij primerjalne književnosti. Zelo rada berem.
Kaj je po vašem mnenju bistvena drugačnost gastroenterologije v primerjavi z drugimi specialnostmi?
Gastroenterologija se od drugih internističnih subspecialnosti razlikuje predvsem po tem, da se zdravniki naučimo izvajati številne invazivne preiskave in posege na oziroma v več trebušnih organih.
Kaj vse obsega delo gastroenterologa?
Delo gastroenterologa obsega diagnosticiranje in zdravljenje bolezni prebavil, torej bolezni prebavne cevi od začetka požiralnika do zadnjika ter jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Osnovne preiskave, ki jih izvajamo gastroenterologi so gastroskopija, kolonoskopija in ultrazvok trebuha. Na te so vezani različni posegi in tudi različne specialne preiskave, ki so nadgradnja osnovnih. Z leti dela se vsak gastroenterolog po navadi usmeri v izvajanje le določenih preiskav iz širokega nabora možnih. Odvisno je tudi ali delaš v bolnišničnem ali v ambulantnem okolju.
Katere težave pacienti najpogosteje navajajo, ko pridejo k vam?
Kot pri vseh gastroenterologih bi rekla, da bolniki najpogosteje navajajo bolečine v trebuhu.
S čim se ukvarja funkcionalna diagnostika v sklopu gastroenterologije in kakšne zdravstvene težave rešuje?
V Sloveniji izvajamo 2 osnovni preiskavi v funkcionalni diagnostiki, ki prideta v bistvu v poštev, ko je bolnik opravil osnovne preiskave, ki težav niso pojasnile ali pa zdravljenje ni uspešno. Za zgornjo prebavno cev sta to manometrija požiralnika, ki je lahko indicirana pri zatikanju hrane pri požiranju in pred 24 urno pH metrijo z impedanco. Obe skupaj največkrat potrebujejo bolniki z zapleteno obliko gastroezofagealne refluksne bolezni. Za opredelitev težav z iztrebljanjem, kot sta zaprtje ali inkontinenca blata, uporabljamo anorektalno manometrijo.
Ali gastroskopija še velja za zlati standard preiskave zgornjih prebavil in česa se pacienti pri njej najpogosteje bojijo?
Da, gastroskopija je zlati standard. Pacienti se pri preiskavah običajno najbolj bojijo bolečin.
Ukvarjate se z ultrazvočno preiskavo trebuha, z elastografijo jeter. Kaj to pomeni in zakaj je ta preiskava pomembna?
Ultrazvok je neboleča osnovna preiskava trebušnih organov, s katero iščemo morebitna patološka odstopanja, ki bi nam lahko pojasnila bolnikove težave. Elastografija jeter je ravno tako neboleča ultrazvočna preiskava, s katero iščemo in ocenimo stopnjo fibroze jeter in s tem stopnjo kronične jetrne bolezni.
Katere bolezni jeter lahko najpogosteje odkrijemo ali spremljamo z elastografijo?
Z elastografijo ne odkrivamo jetrnih bolezni, vendar pri bolnikih z že znano jetrno boleznijo ocenjujemo, koliko so jetra okvarjena. Izmerimo trdoto oziroma podajnost jeter in s tem posredno ocenimo stopnjo mikroskopskega brazgotinjenja oziroma fibroze jeter.
Vse kronične jetrne bolezni z napredovanjem bolezni povzročajo okvaro jetrnega tkiva in brazgotinjenje. Končna stopnja brazgotinjenja je ciroza jeter. V Sloveniji je škodljivo uživanje alkohola najpogostejši vzrok za kronično jetrno bolezen, sledi presnovna maščobna jetrna bolezen, ki je predvsem posledica prekomerne telesne teže. Potem okužba z virusnim hepatitisom B oziroma C, sledijo druge presnovne in avtoimunske bolezni.
Ali je elastografija lahko koristna tudi pri oceni stopnje zamaščenosti jeter?
Z elastografijo napravimo oceno zamaščenosti oziroma stopnje steatoze jeter, vendar je meritev manj specifična. Vrednost je informativna, ker višja stopnja steatoze zaenkrat nima pomena za prognozo bolnika.
Kateri dejavniki tveganja najbolj vplivajo na zamaščenost jeter?
V deželah blagostanja in v zahodni polovici sveta je najpogostejši vzrok za zamaščenost jeter škodljivo uživanje alkohola, kar pomeni več kot 3 merice na dan za moške in več kot 2 merici na dan za ženske večino dni v tednu. 1 merica je 10 g alkohola, kar je 1dcl vina, 0,3 dcl žgane pijače oziroma 2,5 dcl piva. Drugi vzrok je prekomerna telesna teža s pretežno sedečim življenjskim slogom. Posebej ogroženi so bolniki s sladkorno boleznijo.
Pogosto slišimo, da so jetrne bolezni dolgo asimptomatske. Kako lahko pravočasno odkrijemo okvare jeter in ali obstaja učinkovita preventiva?
Za najpogostejše vzroke jetrne okvare obstaja zelo učinkovita preventiva. Zdrav življenjski slog, ki vključuje abstinenco od alkoholnih pijač, vzdrževanje normalne telesne teže ter dovolj gibanja, vsaj 30 minut petkrat na teden, pomembno prispeva k ohranjanju. Najbolj se priporoča mediteranska dieta. Bistveno je izogibanje sladkorju v hrani in pijači. Proti okužbi s hepatitisom B imamo zelo učinkovito cepljenje. Žal pa jetrna okvara dolgo ne povzroča specifičnih težav in je pozno prepoznana.
Ali menite, da imajo sicer ljudje dovolj informacij o pomenu preventivnih pregledov trebušnih organov? Kje vidite največjo vrzel v ozaveščenosti?
Menim, da informacij glede pomena preventivnih pregledov ni nikoli preveč. Manj kot teh je informacij oziroma ozaveščanja o škodljivosti alkoholnih pijač in kako pomemben je zdrav življenjski slog.
Poleg empatije – kaj je najbolj pomembno v odnosu pacient-zdravnik, da je obravnava v obe smeri kakovostnejša?
Sem mnenja, da je najpomembnejše zaupanje bolnika v znanje in izkušnje zdravnika.
Kaj so vas v letih delovanja naučili pacienti oziroma izkušnje? Vam je katero doživetje ali oseba še posebej ostala v spominu?
Pri delu z bolniki sem se oziroma se še učim uspešne komunikacije, predvsem individualnega prilagajanja komunikacije. Ja, seveda imam zgodbe nekaterih bolnikov za vedno shranjene, tako srečne kot nesrečne.
Kakšen je vaš povprečen delovni dan, ko prestopite vrata ambulante, oddelka? Kateri del delovnika vam je bil najbolj pri srcu in zakaj?
Moj delovni dan je pester, vsak dan je drugačen, tako da večinoma sploh ne vem, kdaj mine. Vsak dan sem pol delovnika na oddelku in pol v eni od ambulant. Najljubši del bi težko izbrala.
Tehnologija in njena dostopnost danes vsakomur omogoča odgovore na zastavljena vprašanja praktično isti trenutek. Tako ima vsak izmed nas dodatnega osebnega zdravnika »dr. Googla«, ki pa seveda ni vedno najboljši vir informacij. Kaj bi svetovali našim bralcem, ki se poslužujejo raziskovanja simptomov in samodiagnosticiranja preko spletnih orodij? Oziroma – mogoče nasvet, kako si lahko pravilno pomagajo s spletnimi orodji in kako biti dovolj kritičen do rezultatov iskanja.
Ja, zaradi dostopnosti vseh možnih informacij na spletu jih je težko »prefiltrirati« na uporabne, nepotrebne, napačne in škodljive. Meja med seznanjanjem s simptomi in možnimi boleznimi in samodiagnosticiranjem je tanka. Po navadi se samodiagnosticira redke bolezni z visoko umrljivostjo. Predlagam, da bralci iščejo informacije na spletnih straneh slovenskih ali pa tujih uradnih medicinskih ustanov ter se čimprej posvetujejo s svojim zdravnikom.
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat. Kaj najraje počnete? Kaj vas najbolj sprosti – knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Najbolj me sprošča druženje z družino in prijatelji med pohodom na srednje visok hrib ter sproščeno branje knjige na ležalniku na domačem vrtu v družbi mačka.
Kaj si v tem trenutku, glede na trenutne razmere v zdravstvu, najbolj želite?
Želim si več zaupanja javnosti v delo zdravnikov.
V zadnjem klepetu je naša gostja prim. doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine zastavila vprašanje naslednjemu gostu, torej vam: »Ker je kovačeva kobila navadno bosa, me zanima predvsem, ali se v zasebnem življenju držite smernic ter napotkov za zdravo življenje, ki jih verjetno dnevno priporočate svojim pacientom?«.
Da, večino časa se trudim živeti zdravo, tako kot to priporočam mojim bolnikom. Seveda brez občasnih prekrškov ne gre. Mogoče sem pa premalo stroga in dajem bolnikom preblaga navodila. Bom razmislila…
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda svojim pacientom ali komu drugemu?
Bralcem bi sporočila, da naj bolj kot samooklicanim spletnim strokovnjakom zaupajo tistim z ustrezno izobrazbo in izkušnjami.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Naslednjega gosta bi vprašala, ali se mu zdi, da bo umetna inteligenca spremenila njegov poklic in kako?
