Za rak želodca je pogost vzrok je okužba z nevarno bakterijo
Rak želodca je po pogostnosti med vsemi raki v Sloveniji na desetem mestu. V Sloveniji vsako leto za to boleznijo zboli 430 ljudi, kar nas uvršča med države s srednjo do visoko stopnjo obolelosti. Ker bolezen pogosto odkrijemo v napredovali obliki, je umrljivost še vedno visoka.
Dejavniki tveganja za pojav raka na želodcu
Nevarnostni dejavniki za pojav raka želodca so: starost, spol, okužba z bakterijo Helicobacter pylori, kajenje, nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža ter družinska obremenjenost. Bolezenski znaki raka na želodcu so neznačilni ali pa se pojavijo razmeroma pozno, ko je bolezen že razširjena. Pojavi se lahko nelagodje ali tiščanje v predelu žličke, občutek zgodnje sitosti, odpor do mesa, motnje požiranja, slabost in bruhanje, bruhanje krvi in odvajanje črnega blata.
Zaradi slabokrvnosti lahko nastopita utrujenost in vrtoglavica. Bolnike z rakom želodca zdravimo z operacijo, s kemoterapijo in z obsevanjem. Starejši ljudje pogosteje zbolijo za želodčnim rakom. Operacija na želodcu v preteklosti in dolgotrajno vnetje želodčne sluznice prav tako povečujeta možnost nastanka raka.
Bakterija Helicobacter pylori in rak želodca
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je med glavnimi dejavniki tveganja za nastanek razjed želodca in dvanajstnika. Do pet odstotkov bolnikov s trajno okužbo je ogroženih, da bodo sčasoma zboleli za želodčnim rakom. Večinoma se z bakterijo okužijo otroci do desetega leta.
Okužba se lahko kaže z bolečinami v žlički, pogosto pa poteka zelo neznačilno, brez prepoznavnih znakov. Nezdravljena preide v kronično okužbo in vodi v nastanek različnih tipov okvar želodčne sluznice. Najprej se pojavi kronično vnetje, ki je lahko le v delu želodca, lahko pa je prizadene sluznico celotnega organa. Pozneje kronično vnetje privede do stanjšanja sluznice in drugih sprememb, ki po dolgih letih lahko vodijo v nastanek raka. Ali se bo rak razvil ali ne, pa je na začetku nemogoče napovedati.
Znaki in simptomi bolezni
Začetni simptomi raka na želodcu so večinoma blagi in pogosto spominjajo na druga želodčna obolenja, kot so želodčna razjeda, vnetje ali odziv na določeno hrano. Zato veliko bolnikov nanje ni pozornih in pomoč velikokrat poiščejo prepozno. Lahko pa bolezen sprva poteka povsem brez simptomov. Rak lahko zajame že pol želodca, pa bolnik še vedno ne ve, da ga ima. Zunanji znak je, da bolnik hujša in da nima več take telesne moči, kot jo je imel.
Diagnostične preiskave
Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija (endoskopski pregled zgornjih prebavnih poti), s katero pregledamo sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika.
Če zdravnik ob gastroskopiji ugotovi nepravilnosti na sluznici, vidi razjedo ali tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo (biopsijo). Odvzeto tkivo zdravniki patologi pregledajo pod mikroskopom in ugotovijo, ali je sprememba rakava. Gastroskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično preiskavo pri zgodnjem odkrivanju želodčnega raka.
Ostale preiskave za določitev stadija bolezni so endoskopski UZ in CT trebuha za ugotovitev lokalne razširitve bolezni ter RTG prsnih organov, CT prsnega koša, UZ ali CT trebuha, ginekološki pregled pri ženskah ter v določenih primerih scintigrafija skeleta.
Zdravljenje raka želodca
Bolnike z rakom želodca zdravimo z operacijo, s kemoterapijo in z obsevanjem. Rak želodca je ob postavitvi diagnoze v več kot dveh tretjinah primerov lokalno napredoval ali že metastatski, zato skoraj polovica bolnikov ni primernih za operacijo. Če bolnika lahko zdravimo kirurško, opravimo odstranitev dela ali celega želodca. Ob tem odstranimo pripadajoče področne bezgavke. Če rak želodca zajema sosednje organe, odstranimo tudi del tega organa ali organ v celoti.
Bolnike dodatno zdravimo z dopolnilno radio- in kemoterapijo, v določenih primerih s predoperativno sistemsko kemoterapijo. Če rak želodca ni primeren za kirurško zdravljenje, zdravimo s predoperativnim obsevanjem in kemoterapijo, nato pa, če je mogoče, kirurško. Metastatsko bolezen zdravimo s sistemsko kemoterapijo in tarčnimi zdravili, v nekaterih primerih z obsevanjem ali operativnim posegom, z namenom lajšanja težav, ki nastanejo zaradi zasevkov.
Zdravljenje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori
Akutna okužba z bakterijo Helicobacter pylori se vedno spremeni v kronični gastritis. Bakterije spontano ni mogoče odpraviti – treba jo je odkriti in jo odstraniti z antibiotiki. Prisotnost bakterije Helicobacter pylori je mogoče ugotoviti na različne načine.
Pri gastroskopiji odvzamemo vzorčke sluznice želodca. Vstavimo jih v reagent in po 24 urah odčitamo rezultat. Preiskava se imenuje hitri ureazni test. Bakterijo lahko iz vzorčkov sluznice odkrije tudi patolog s histološkim pregledom. Zelo preprost je urea-dihalni test, pri katerem bolnik zaužije reagent s sečnino. Bakterija Helicobacter pylori ima namreč encim ureazo, ki sečnino cepi na amonijak in ogljikov dioksid – ta je označen z radioizotopom, ki ga je čez poldrugo uro mogoče zaznati v izdihanem zraku. Zdravljenje okužbe traja 14 dni z antibiotiki in zdravili, ki zavirajo izločanje kisline. Če zdravljenje v prvem poskusu zaradi rezistence bakterije ni bilo uspešno, je potrebno ponovno zdravljenje z drugimi antibiotiki.
mag. Manfred Mervic, dr. med., spec. internist, spec. gastroenterolog
