Na vseh področjih v zadnjih letih dosegamo veliko novega
Dr. Petja Obreza, dr. med., specialistka nevrologije
Pogovarjali smo se s Petjo Obreza, dr. med., specialistko nevrologije, ki deluje v Medicinskem centru VID v Novi Gorici, sodeluje pa tudi s Kliniko Doktor 24. Naštela je nekaj koristnih informacij v zvezi z epilepsijo, ultrazvokom vratnih žil in uporabo medicinske konoplje v povezavi z nevrološkimi boleznimi.
Kdaj in zakaj ste se odločili za študij medicine, imate poklic morda v družini?
Za študij medicine sem se odločila po naključju. Vedno me je zanimalo veliko stvari. Ko sem v srednji šoli omenila psihologinji, ki nam je pomagala pri izbiri študija, da bi morda šla študirati medicino, mi je to globoko odsvetovala, ker nisem bila prav pridna učenka. To je samo spodbudilo mojo trmo, da dokažem da zmorem. Na študiju nato res nisem imela pretiranih težav.
Je bila specializacija iz nevrologije vaša želja že od začetka ali splet naključij?
Tudi specializacija iz nevrologija je bila bolj splet naključij. Nevrologija je na fakulteti veljavna za težek predmet in nikoli nisem razmišljala, da bi postala nevrologinja. Ko pa sem v času pripravništva krožila na nevrološkem oddelku, mi je delo postalo všeč. Všeč so mi bili tudi sodelavci. In odločitev ni bila več prav težka.
Nevrologija se ukvarja s številnimi resnimi boleznimi, med drugim tudi z epilepsijo, parkinsonovo, alzheimerjevo … Kaj je v zadnjih letih novega na področju diagnostike in zdravljenja nevroloških bolezni?
V zadnjih letih na vseh področjih medicine dosegamo veliko novega, tako na področju diagnostike kot tudi zdravljenja. Nevrologija ni izjema. Še največ sprememb je na področju nevroimunologije, sploh za zdravljenje multiple skleroze smo dobili in dobivamo veliko novih zdravil, tako da je bolezen postala že dobro obvladljiva. Tudi pri zdravljenju migrene smo zadnja tri leta mnogo uspešnejši, biološka zdravila so izdelali tudi za to področje. Pri zdravljenju parkinsonove bolezni se hitreje kot nekoč odločamo za kontinuirane načine zdravljenja s črpalkami ali morda celo za možgansko operacijo. Na učinkovito zdravilo za zdravljenje alzheimerjeve bolezni in drugih demenc pa še čakamo.
Med drugim se ukvarjate z epilepsijo, 10. februarja je bil mednarodni dan, lahko poveste kaj več o tej bolezni? Obstaja ogromno predsodkov …
Res je, v zvezi z epilepsijo ostaja med ljudmi še kar veliko predsodkov, predvsem zaradi nevednosti. Za ozaveščanje o tej bolezni skrbi Liga proti epilepsiji. Epilepsija lahko nastane v katerem koli življenjskem obdobju. Pri otrocih in mladostnikih gre običajno za podedovane vrste epilepsij, pri starejših pa se epilepsija lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Praktično vsaka okvara možganovine, na primer ob poškodbi, ob možganski kapi ali krvavitvi, po okužbi, ob alkoholizmu … Lahko ima za posledico epileptične napade.
Napadi so lahko generalizirani, bolnik v takem primeru izgubi zavest, pogosto ima krče rok in nog, mu uide voda, se ugrizne v jezik in po napadu je še nekaj časa zmeden. Druga vrsta napadov pa so žariščni napadi, ki so lahko bolj diskretni. Bolnikom se morda samo trese roka ali noga, morda imajo za krajši čas vidne, tipne ali psihične zaznave, takih napadov drugi velikokrat niti ne opazijo. Večino epilepsij lahko z zdravili dobro nadzorujemo in številni bolniki so brez napadov in brez omejitev v vsakdanjem življenju In lahko dosežejo vrhunske športne in akademske rezultate. Bolniki z epilepsijo niso nič drugačni od ostalih ljudi in zagotovo za družbo niso nevarni.
Je bolezen dedna, kaj jo povzroča?
Nekatere vrste epilepsij so dedne oziroma se podeduje tveganje za epilepsijo. Take vrste epilepsij se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih. Veliko teh epilepsij z odraščanjem izzveni.
Obstajajo značilni sprožilni dejavniki?
Sprožilni dejavniki za epileptični napad so pomanjkanje spanja, pretirana raba alkohola, lahko hude čustvene situacije, bliskajoče luči … Močen sprožilni dejavnik so na primer nočne zabave, na kar moramo vse mladostnike za epilepsijo opozoriti.
Kako poteka zdravljenje?
Temelj zdravljenja epilepsije so protiepileptična zdravila in ključno je, da jih bolnik redno prejema. Nekateri bolniki potrebujejo tudi kombinacijo več zdravil.
So na voljo najnovejša zdravila in posegi na vrhunski svetovni ravni?
V zadnjih recimo 15 letih smo za epilepsijo dobili precej novih zdravil, ki imajo dobro učinkovitost in manj resnih stranskih učinkov v primerjavi s starejšimi zdravili. Še vedno pa obstajajo bolniki, ki imajo zelo trdovratno bolezen. Za nekatere pride v poštev možganska operacija, v tujini, pa tudi že v Sloveniji.
Menite, da bo bolezen kdaj ozdravljiva? Je to odvisno tudi id denarja, namenjenega za raziskave?
Težko rečem. Ne vem če bomo znali kdaj v prihodnosti ozdraviti vsako vrsto epilepsije, sem pa prepričana, da bomo dobili načine, kako še bolje obvladovati to bolezen. Zagotovo denar, namenjen raziskavam, močno vpliva na razvoj novih možnosti zdravljenja.
Kako lahko bolniki poskrbijo za kakovostnejše življenje?
V Sloveniji deluje društvo Liga proti epilepsiji, ki skrbi za ozaveščanje o tej bolezni in združuje bolnike. V okviru te organizacije nastajajo področne skupine za samopomoč. Za dodatne informacije se je najbolje obrniti na društvo.
Koliko je v nevrologiji nasploh razširjena uporaba medicinske konoplje in kako obetavni so njeni učinki?
Uporaba medicinske konoplje je v zadnjih letih zelo aktualna, sploh med prebivalstvom. Dejanski učinki sicer so prisotni, vendar ne tako izraziti, kot bi si ljudje želeli, oziroma kot pričakujejo. Raziskave so potrdile, da medicinska konoplja delno izboljša trdovratne epilepsije, lahko pomaga pri spastičnosti (npr. pri multipli sklerozi).
Pri drugih nevroloških boleznih raziskave niso potrdile učinkovitosti. Številni nevrološki bolniki uporabljajo CBD in poročajo o izboljšanju številnih simptomov, vendar moramo tu upoštevati tudi placebo efekt. Vedeti moramo, da tudi medicinska konoplja ne more biti čudežno zdravilo za vsa stanja.
Eno vaših poglavitnih področij je ultrazvok vratnih žil. Za kakšno preiskavo gre in zakaj ravno vratne žile?
Vratne arterije so ključne za oskrbo možganov s krvjo. Aterosklerotične spremembe na vratnih arterijah so pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap. Če pravočasno odkrijemo hude zožitve ali nestabilne obloge na njih, to lahko zdravimo ter preprečimo možgansko kap in invalidnost.
Vratne arterije so dobro dostopne za pregled z ultrazvokom, saj ležijo blizu površine. Ultrazvok tako lahko že v nekaj minutah pokaže, kakšno je stanje v njih. Poleg tega stanje vratnih arterij vsaj delno odraža tudi stanje preostalih telesnih arterij, ki so morda težje dostopne za preglede.
Katere vse bolezni lahko odkrijete na podlagi UZ vratnih žil?
UZ vratnih žil uporabljamo predvsem za odkrivanje stopnje ateroskleroze. Ateroskleroza je proces ki se začne že v otroštvu in se nato nadaljuje vse življenje. Hitrost ateroskleroze je tudi genetsko pogojena, nanjo pa vplivajo še dejavniki tveganja, kot so kajenje, sladkorna bolezen, povišan krvni holesterol, povišan krvni tlak. Na staranje in genetiko ne moremo vplivati, lahko pa nadzorujemo dejavnike tveganja in s tem izboljšamo zdravje naših žil, preprečujemo možgansko in srčno kap in si izboljšamo kakovost življenja.
S katerimi raziskavami si še lahko pomagate?
Ko na UZ vratnih arterij najdemo izrazite aterosklerotične spremembe, bolnika običajno usmerimo še na dodatna slikanja, predvsem CTA ali MRA. Te dodatne preiskave pomagajo pri odločitvi, kako zdraviti bolezen vratnih arterij. V najtežjih primerih se opravi operativno čiščenje žil ali pa vstavljanje žilne opornice.
Ali je mogoče zmanjšati tveganje za nevrološke bolezni z zdravim načinom življenja, prehrane … Imate v zvezi s tem morda nasvet za naše bralce?
Zdrav način življenja je dober za nevrološke bolezni, pa tudi za vse druge bolezni. Včasih si narobe predstavljamo, kaj je zdrav način življenja. Tudi pretirana skrb samo za zdravje ni povsem zdrava. Pomembno je uživati kakovostno hrano, o tem je povsod veliko napisanega. Včasih si moramo privoščiti tudi kak prekršek za dušo.
Močno odsvetujem kajenje, ki je od vseh zgoraj naštetih dejavnikih tveganja, po mojih izkušnjah, največji strup za žile. Zelo spodbujam aktiven življenjski slog, ki naj vsebuje tako aerobno vadbo (hoja, kolesarjenje, tek) kot tudi vaje za gibljivost in moč. Študije so pokazale, da redna aerobna vadba lahko upočasni razvoj in napredovanje demence. Sami torej veliko lahko naredimo za sebe.
Se sami držite teh priporočil in smernic, vam ob napornem delu tudi sicer uspeva živeti zdravo?
Sem odvisnica od športa, zato se zagotovo držim vsaj tega dela. Opravila sem tudi šolanje iz klinične prehrane, tako da v teoriji marsikaj vem, v praksi pa priznam, da temu ne sledim vedno. Vendar delam na izboljšanju svojega jedilnika. Kadim pa ne in tudi vsem naokoli sitnarim v zvezi s tem.
Kateri športi so vam blizu?
Rada imam športe v naravi. Sem alpinistka, tako da vse, kar je v zvezi s hribi, obožujem. Zaradi natrpanega urnika mi večkrat zmanjka časa za hribe, zato sem se že pred leti začela ukvarjati s športnim plezanjem, ki je moj najljubši šport. Veliko kolesarim, tako gorsko kot cestno, enkrat na leto se odpravim tudi na samostojno kolesarsko popotovanje s popotnimi torbami, šotorom … To mi sprazni baterije, ampak jih tudi napolni. Pozimi rada deskam na snegu, to sem odkrila šele v zadnjem času. Ko je slabo vreme, pa treniram v bližnjem fitnesu ali pa na domači plezalni steni, en prostor smo namenili temu.
Radi kaj dobrega skuhate?
Iskreno, kuhati se mi ne da preveč. Tudi časa nimam veliko za kuhanje. Najraje imam preproste stvari iz osnovnih sestavin, pripravljene na hitro.
Kaj najraje počnete v prostem času?
V prostem času sem predvsem v naravi, običajno hodim ali plezam ali kolesarim, imam tudi kužka, obožujem šivanje (ki bo prišlo na vrsto po upokojitvi). Pride pa tudi dan, ki ga enostavno presedim za knjigo ali televizijo.
Radi potujete? Kam se najraje odpravite na poletni in kam na zimski oddih?
O, ja. Potujem zelo rada. Vsako leto grem vsaj na eno novo lokacijo v tujino, kjer še nisem bila. Cilji, ki si jih še želim, pa so Patagonija, Kamčatka, Antarktika.
Zoran Triglav
