Naš zaveznik pri prehladih in sorodnih obolenjih
Dobro delujoč imunski sistem je naš zaveznik in obramba pred morebitnimi škodljivimi organizmi iz okolja. Na naše telo namreč v vsakem trenutku preži veliko različnih virusov in bakterij. Če imunski sistem dobro deluje, prepreči okužbo oziroma pomaga telesu, da se z njo poda v uspešen boj.
Kaj je imunski sistem
Imunski sistem je eden najbolj zapletenih sistemov, ki deluje v našem telesu. Gre za zapleten sestav organov, celic in molekul.
Imunski sistem je razširjen po celotnem telesu. Zelo pomembni elementi, ki sodelujejo pri delovanju imunskega sistema in kjer se nahajajo ter nastajajo celice, ki ščitijo naš organizem, so bezgavke, mandlji, žrelnica, limfni vodi, vranica, kostni mozeg, priželjc, imunske celice v sluznici dihal, imunske celice v črevesni sluznici … Imunski sistem se vse življenje uči, zori in se prilagaja novim situacijam, novim grozečim mikroorganizmom in drugim molekulam iz okolja. Zna prepoznati nove sovražnike in proti njim ustvariti vojake ter jih poslati v boj. Hitro aktivira vojsko proti že znanim (s katerimi se je srečal bodisi ob okužbi bodisi ob cepljenju) in skrbi za ravnovesje.
Včasih imunski sistem tudi napačno presodi in prepozna telesu lastne celice kot škodljive in jih napade – takrat se pojavijo avtoimunske bolezni.
Če pa imunski sistem ne zmore boja in kljub poskusom obrambe zbolimo, se pojavijo različne oblike težav. Ker so trenutno aktualna sezonska obolenja dihal, se posvetimo njim.
Prehlad
Tako imenujemo skupek blagih simptomov okužbe zgornjih dihal. Gre za najpogostejšo okužbo, ki prizadene dihala otrok in odraslih. Povzročajo jo številni virusi, ki se prenašajo kapljično z nosnim izločkom obolelega ali v izkašljanem zraku, neposredno in posredno prek predmetov ali rok ter po zraku. Teh virusov je res veliko. Prehlad se lahko razvije tudi v kaj več, odvisno od tipa virusa, ki napade naša dihala, in stanja imunskega odziva posameznika. Klinično je na začetku bolezni nemogoče ločiti med tipi virusov, običajno pa se denimo virus gripe hitro razgali, saj gre za hujši potek.
Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat na leto, otroci pa 6–8-krat. Nekje 1–3 dni, po nekaterih podatkih lahko tudi kasneje (v primeru novega koronavirusa) po stiku z kužnimi delci se pojavi prozoren izcedek iz nosu, nos je zamašen, začnemo kihati, suho kašljati, praska in peče ter boli nas v žrelu (faringitis). Lahko se pojavijo tudi povišana telesna temperatura, hripavost, govorjenje skozi nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa (in voha), glavobol in bolečine v mišicah.
Prehlad, tudi v hujši obliki gripe, traja in mine več ali manj sam od sebe v približno enem ali dveh tednih. Specifičnega zdravila za prehlad in za druga virusna obolenja dihal ni, lahko pa si težave lajšamo: počitek, zdrava hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu.
Vsekakor je treba med boleznijo, dokler izločate kapljice z virusi in se počutite slabo, ostati doma, v nekakšni samoizolaciji – to velja za vsa obolenja dihal in je veljalo že pred pojavom pandemije. Le poudarjalo se je premalo.
Če močno boli žrelo in je oteženo požiranje, ob tem pa so prisotne še vročina z mrzlico, ki je nastala nenadoma, utrujenost, oslabelost, gre zelo verjetno za bakterijsko vnetje žrela oziroma nebnic (tonzil) – angino. V tem primeru pa je potreben antibiotik.
Virusi lahko napadejo tudi glasilke in spodnji del žrela ter grla in povzročijo laringitis. Hripavost, lahko popolna izguba glasu ali pa znižan ton glasu, suh kašelj, bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oziroma glasilk. Najpomembnejše, kar si moramo zapomniti, je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je potrebna nujna obravnava pri zdravniku.
V veliki večini pa laringitis povzročajo virusi, tudi tisti, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko: pomembni so molčanje (šepetanje škoduje!), počitek, zadosten vnos tekočin ter vitaminov.
Vnetje obnosnih votlin je lahko posledica prehlada ali gripe. Za sinusitisom zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Tipični znaki so neprehoden nos in izcedek, ki je lahko prozoren (virus) ali gnojen (bakterija). Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, močan glavobol, vezan predvsem na ležeč položaj, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče gibanje očesa. Boleč je pritisk na obnosne votline (sinuse).
Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, tekočinami, vitamini, zdravili za nižanje telesne temperature, protibolečinskimi tabletami ter sredstvi za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijsko pa poleg simptomatske terapije še z antibiotikom.
Če in ko pa se okužba spusti nižje po dihalnih poteh, govorimo o bronhitisu. Gre za okužbo sapnika in manjših dihalnih poti, ki jo spet v večini primerov povzročajo virusi, le redko bakterije. Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja 2–3, lahko tudi 8 tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja.
Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih. Hujši potek je pri kadilcih ter tistih, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Terapija je ponovno le simptomatska, torej počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer v primeru hudega kašlja ter, če so potrebni, bronhodilatatorji – zdravilo, ki širi dihalne poti in omogoča lažje dihanje. Antibiotik spet le v primeru bakterijske okužbe.
Če pride do vnetja najmanjših dihalnih poti, govorimo o bronhiolitisu. Značilen je predvsem za otroke v prvih dveh letih, pojavlja se pozimi in zgodaj spomladi. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlekom mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska.
Takega otroka seveda mora videti pediater, ki bo presodil, ali je potrebna bolnišnična obravnava. Sicer pa je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zbijanje temperature.
Na pljučnico moramo pomisliti, ko se pojavijo mrzlica, visoka telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom (v zgodnji fazi lahko tudi krvavim), lahko tudi bolečine v prsnem košu (ob vdihu in kašljanju), hitro dihanje, hiter srčni utrip. Pri pljučnici je uvedba antibiotika nujna.
Imunski sistem ni vsemogočen. Lahko nam zelo pomaga, ampak če se odzove pretirano ali izbere napačen cilj, tudi škoduje. Vsekakor pa potrebuje našo pomoč. V obliki redne telesne vadbe, zdrave in uravnotežene prehrane, skrbi za dovolj popite tekočine, skrbi za duševno zdravje, za sproščanje. Velik korak k zdravju je tudi preprečevanje prenosa okužb, tudi v mirnejših časih po epidemiji, ko je vendarle pametno ohraniti nekaj napotkov iz časa njenih hudih valov. Vsekakor ostanite doma, če zbolite, izogibajte se stikom, še posebej z bolj ogroženimi skupinami (kronični bolniki, starejši, dojenčki …), in poskrbite za podporo imunskemu sistemu s pitjem dovolj tekočine, vitamini, uravnoteženo prehrano in vsemi že naštetimi koraki. In pravočasno (kar pomeni ne prehitro in ne prepozno) se odpravite k zdravniku.
Kljub vsemu naštetemu še vedno nismo vsemogočni, gotovo pa lahko veliko naredimo sami.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
