Želodčna razjeda – Rešimo se zgage in njenih težavnih spremljevalk
Redki so srečneži med nami, ki ne poznajo tiste nadležne – pekoče in stiskajoče, lahko krčevite bolečine v žlički … Akutno, po določeni in očitno neprimerni hrani ali pijači, tudi zaradi določenih zdravil ali kronično, predvsem ob stresu in podobno.
Medicinsko gre za težavo, ki jo povzroča predvsem prekomerna količina želodčne kisline, ki lahko tudi zateka nazaj v požiralnik; takrat govorimo o refluksu. Zgaga (prekomerna količina želodčne kisline) pa ima lahko tudi posledice, ki žal niso samo nadležne, ampak lahko predstavljajo resne težave. Lahko pride do razjede želodčne sluznice, ki je lahko zelo nevarna.
Ko nas boli v zgornjem delu trebuha, so vzroki lahko različni. Lahko gre za bolečino, povezano z vnetjem sluznice želodca ali dvanajstnika (ki je nadaljevanje prebavne cevi od želodca naprej), lahko gre za zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik ali gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB), lahko pa nastane tudi razjeda ali ulkus na sluznici želodca ali dvanajstnika. Razen želodca so lahko »krivci« za bolečino v zgornjem delu trebuha še drugi organi – tudi srčni infarkt se lahko kaže kot bolečina v žlički, lahko gre za težave z žolčnimi kamni ali vnetjem žolčnika, tudi jetra lahko povzročajo nelagodje ali bolečino …
Vzroke se brez pregleda in določene diagnostike težko z gotovostjo loči med seboj. So na pa nekateri simptomi bolj značilni za želodec. Znaki za vnetje ali že razjedo (ulkus) želodčne sluznice so poleg bolečine še nelagodje v trebuhu ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga. Če gre za težave, povezane s sluznico dvanajstnika, bolniki večinoma čutijo bolečino pod desnim rebrnim lokom, lahko tudi v desnem ledvenem predelu. Ponavadi se pojavi uro ali dve po jedi, močnejša je ponoči in bolnika lahko zbudi. Bolečina popusti, ko bolnik zaužije manjši obrok hrane.
Zakaj razjeda
Najpogostejši vzrok za nastanek razjede je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Zato okužbo oziroma prisotnost bakterije ob težavah z želodcem aktivno iščemo in jo lahko uspešno zdravimo. Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori odkrivamo z invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami.
Razjedo želodca in dvanajstnika kot posledico prekomerne količine želodčne kisline povzročajo tudi nekatera zdravila, med katerimi so najpogosteje nesteroidna protivnetna zdravila (diklofenak, ketoprofen, naproksen …), s katerimi si bolniki lajšajo bolečine predvsem v sklepih in revmatične težave. Ta zdravila namreč zavirajo nastajanje zaščitne beljakovine, ki varuje želodčno sluznico, zmanjšujejo pa tudi tvorbo sluzi in bikarbonata, ki nevtralizira kislino.
Česa se pri razjedi zelo bojimo
Nevaren zaplet razjede želodca in dvanajstnika je krvavitev iz razjede. Bolniki lahko bruhajo svetlo ali temno rdečo kri, včasih izbruhana vsebina spominja na kavno usedlino. V nekaterih primerih bolnik ob krvavitvi ne bruha, odvaja pa črno blato, lahko se slabo počuti, je oslabel. V primeru, ko gre za dolgotrajno razjedo, ima znake slabokrvnosti. Krvavitve iz razjede zdravijo tako, da zdravnik pri prvem endoskopskem pregledu – opraviti ga je treba takoj, ko bolnik zazna simptome krvavitve – s posebno injekcijsko iglo, ki jo skozi endoskop uvede v bližino krvavečega mesta, vbrizga zdravilo, ki preprečuje krvavitev. Samo v izredno redkih primerih krvavitve ni mogoče ustaviti na ta način in je potreben kirurški poseg.
Kdaj na gastroskopijo
Gastroskopijo svetujemo ljudem z neopredeljeno bolečino v trebuhu ali v prsnem košu, z zgago, napihovanjem in spahovanjem, s sumom na celiakijo, predvsem pa, če ima bolnik alarmantne znake. Ti znaki so: ponavljajoča se bolečina v zgornjem delu trebuha, nehotena izguba telesne teže, težko požiranje ali zatikanje hrane, krvavitev iz prebavil (bruhanje krvi ali odvajanje črnega blata), slabokrvnost, trdovratno bruhanje, tipna masa v trebuhu, povečane lokalne bezgavke.
Kaj pa, če (še) ni razjeda
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je eden od možnih vzrokov težav. Nastane zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kisla želodčna vsebina draži sluznico požiralnika in lahko povzroči vnetje, erozije ali celo razjede na sluznici. Želodčna vsebina lahko zaide v požiralnik pri vsakem človeku. Kadar so obdobja refluksa kratkotrajna, nimamo težav. To je običajni ali fiziološki refluks. Pri bolezenskem refluksu pa je vračanje želodčne vsebine bolj pogosto in dolgotrajno. Posledica bolezenskega refluksa je vnetje sluznice požiralnika, ki ga imenujemo tudi ezofagitis. Razjede in zožitve požiralnika nastanejo zaradi dolgotrajnega draženja sluznice in lahko tudi zakrvavijo, lahko povzročajo težave pri požiranju sprva trde, nato tudi mehkejše hrane. Nastale spremembe povečajo tudi možnosti za nastanek raka požiralnika.
Kaj pa lahko naredimo sami
Sami lahko spremenimo način življenja. Uživamo manjše obroke hrane večkrat na dan in se izogibamo hrani pred spanjem. Z jedilnika črtamo živila, ki nam povzročajo težave: kava, čokolada, alkohol, lešniki in orehi, mastna in močno začinjena hrana, sladkarije, sok citrusov … Opustimo kajenje in skrbimo za primerno telesno težo. Spimo s privzdignjenim vzglavjem. Pri blagih težavah lahko začnemo, poleg naštetih ukrepov, tudi samozdravljenje. V lekarni lahko kupimo zdravila, ki jih dobimo brez recepta (antacidi in zaviralci receptorjev H2). Če po dveh tednih samozdravljenja težave še vztrajajo, moramo obiskati zdravnika, ki lahko predpiše učinkovita zdravila za zdravljenje GERB, zaviralce protonske črpalke (prek mehanizma zaviranja določenih kemičnih procesov zmanjšajo nastajanje kisline v želodcu). Z zdravili zmanjšujemo kislost želodčne vsebine in s tem dražeče delovanje. Ne vplivamo pa na vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Zdravljenje je lahko – in ponavadi tudi je – dolgotrajno, sprememba načina življenja mora biti za vedno …
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
