Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Prihaja sezona virusnih okužb dihal

sep 26

Virusne okužbe dihalnih poti povzročajo virusi, ki se naselijo v zgornjih (nos, usta, žrelo, grlo) in/ali spodnjih dihalnih poteh (pljuča).

V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače gripa), parainfluence in zadnje leto z novim koronavirusom (covid-19).

Respiratorni virusi pri odraslih največkrat povzročajo prehlad, pljučnico in poslabšanje osnovnih pljučnih bolezni (astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni …). Prebolevanje virusnih okužb dihalnih poti ne pušča dolgotrajne imunosti, zato se v lahko z istim virusom okužimo večkrat v isti sezoni. Ker imamo več kot 1000 vrst virusov, ki povzročajo podobne simptome, jih samo na podlagi klinične slike težko ločimo. Zdravljenje je simptomatsko. V primeru gripe se pred okužbo lahko zaščitimo s cepljenjem.

Prenašanje virusov

Virusi se prenašajo z direktnim stikom in kapljično (kihanje, kašljanje), tako da izločki iz ust ali nosu obolelega prispejo na sluznico ust, nosu ali oči zdrave osebe. Najbolj kužni smo v prvih dneh od pojava simptomov, ko je v naših izločkih največ virusov. Pri kašljanju ali kihanju drobne kapljice sline odletijo 2–4 m daleč (lahko celo več). Ker večina virusov preživi več ur ali celo dni na površini, je najzanesljivejši način, da se izognete okužbi, primerna razdalja in dosledno umivanje rok.

Prehlad

Najblažja oblika virusne okužbe dihal je prehlad. To klinično sliko lahko povzroča več 100 virusov. Virus, ki se naseli v sluznici nosu in žrela, povzroči vnetje sluznice in posledično simptome, kot so izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, bolečine v žrelu, redkeje vročina, hripavost, pekoč občutek v očeh in splošno slabo počutje. Zdravljenje je simptomatsko. Bolnikom svetujemo počitek, uporabo dekongestivnih kapljic oziroma pršil za nosno sluznico, zdravila proti bolečinam in vročini. Bolezen traja 7–10 dni. Kašelj, ki se okrepi pri ležanju v postelji, je posledica zatekanja izločkov iz nosu v žrelo in ni znak hujšega poteka bolezni. Odrasli in najstniki povprečno prebolijo 2–4 prehlade na leto, medtem ko lahko otroci, zlasti tisti, ki obiskujejo vrtec, prebolijo kar 6–12 prehladov na leto. Največ virusnih okužb dihal imamo v jesenskih in zimskih mesecih, od septembra do aprila. Razlog tiči v tem, da se zaradi hladnejšega vremena več zadržujemo v zaprtih prostorih, kar poveča možnost prenosa virusov.

Vnetje srednjega ušesa

Zaradi sluzi v dihalnih poteh in nabreklosti prizadete sluznice zgornjih dihal ob okužbi je pogosto moteno normalno prezračevanje srednjega ušesa, kar se kaže kot slabši sluh ter cukanje in bolečine v ušesu ob požiranju zaradi nezmožnosti izenačevanja pritiska. Tako okolje je dobro gojišče za bakterije, ki se lahko namnožijo in povzročijo bakterijsko vnetje srednjega ušesa. Bolečina v ušesu postane stalna, pojavi se lahko vročina in v hudih primerih oteklina za ušesom. Takrat je poleg kapljic za nos in analgetika potrebno še antibiotično zdravljenje.

SINUSITIS: Zaradi pomanjkljivega čiščenja nosu s fiziološko raztopino, stalno nabrekle sluznice in zadrževanja sluzi v obnosnih votlinah se najprej pojavi neprijeten pritisk v predelu prizadetega sinusa (čelo, ličnice, predel okoli nosu in oči). Če stanja ne saniramo, se lahko v sinusih namnožijo bakterije. Bolečina postane močnejša in se še okrepi, če sklonite glavo. Bakterijski sinusitis spremljata povišana telesna temperatura in zatekanje gnojave sluzi v grlo. Poleg dekongestivnih kapljic za nos je takrat potrebno zdravljenje z antibiotikom in lokalnim pršilom, ki zmanjša nabreklost sluznice.

GRIPA (influenca): Obstajajo trije tipi virusa gripe (A, B, C), med katerimi se tip A zaradi sposobnosti mutacije občasno pojavlja kot epidemija gripe. Največ primerov imamo v zimskih mesecih (od decembra do marca). V nasprotju s prehladom se gripa začne nenadoma, pojavi se visoka vročina (nad 38 °C), kašelj, bolečine v mišicah, prebavne težave, huda utrujenost in glavobol, ki lahko traja več dni. Bolnik je kužen od prvega do sedmega dne oziroma še najmanj tri dni po prenehanju vročine. Zdravljenje je simptomatsko (počitek, tekočine, analgetik, dekongestiv). Bolezen se preboli v 1–2 tednih. Najboljša preventiva je cepljenje, ki ga je treba obnoviti vsako leto, saj virus nenehno mutira. Pri ogroženih bolnikih ali ob težjem poteku se odločimo za zdravljenje z virostatikom, ki lahko potek bolezni skrajša (za 1–2 dni) oziroma omili.

BRONHIOLITIS: Najpogostejši povzročitelj bronhiolitisa je respiratorni sincicijski virus (RSV). Največ obolelih imamo v jesensko- zimskem času, zlasti od decembra do februarja. Bronhiolitis je pogost zaplet virusne okužbe dihal zlasti pri majhnih otrocih in pri starejših s pridruženimi boleznimi. Virusna okužba povzroča vnetje v majhnih dihalnih poteh (bronhiolih) v pljučih, ki se zožijo, kar se pokaže kot piskanje v pljučih, kašljanje in težko dihanje. Splošni bolezenski znaki so podobni kot pri gripi (vročina, glavobol, boleči sklepi, kašelj, bolečine v žrelu in izcedek iz nosu). Približno desetina hospitaliziranih otrok potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti in umetno predihavanje. Virus ne pušča imunosti, vendar ponovne infekcije ponavadi potekajo z blažjo klinično sliko. Starejši otroci okužbo običajno prebolijo v obliki prehlada, medtem ko je RSV pomemben povzročitelj pljučnic pri starostnikih in odraslih s kroničnimi srčnimi ali pljučnimi boleznimi. Smrtnost zaradi okužb z RSV pri teh bolnikih je podobna kot pri gripi. Pri bolnikih z motnjami imunosti lahko doseže tudi 50 odstotkov.

Virusna pljučnica

Pljučnica je okužba pljuč, ki jo povzročajo virusi, bakterije ali drugi mikroorganizmi. Največkrat so prisotni vročina, mrzlica, kašelj, nenormalno hitro dihanje, »stokanje« in piskanje pri dihanju, bolečine v prsnem košu in oteženo dihanje. Zaradi izločkov pri vnetju se zamašijo pljučni mešički, ki služijo izmenjavanju kisika in ogljikovega dioksida med krvjo in zrakom. Pojavi se pomanjkanje kisika in v hujših primerih dihalna odpoved. Virusna pljučnica nastane navadno po okužbi zgornjih dihal. Kašelj je dražeč in neproduktiven, v ospredju pa sta predvsem utrujenost in oteženo dihanje. Zdravljenje je simptomatsko. Bolnik prejema zdravila proti vročini, analgetik in dodatek kisika, kadar ga je premalo. Na virusno okužbo se lahko nacepi še bakterijska, kar dodatno poslabša zdravstveno stanje. Najpogostejši povzročitelj bakterijske pljučnice je pnevmokok (v 80 % primerov), proti kateremu imamo učinkovito cepivo, ki ga priporočamo vsem rizičnim skupinam.

Kdo je najbolj ogrožen?

Težji potek bolezni in več zapletov pri okužbah dihal pričakujemo predvsem pri imunsko oslabelih, nosečnicah, novorojenčkih ter starejših od 65 let s pridruženimi boleznimi (sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, srčno-žilne bolezni, kronične bolezni ledvic, jeter, kronične nevrološke bolezni, bolniki z rakom ali na imunosupresivni terapiji). Čeprav redko, se lahko ob prebolevanju virusne okužbe pojavijo zapleti tudi zunaj dihalnih poti (vnetje srčne mišice, nevrološka prizadetost, motnje koagulacije krvi …) ali težja sistemska okužba oziroma organska prizadetost, ki lahko vodi v smrt.

Kako se lahko zaščitimo?

Dobra splošna kondicija zagotavlja boljše delovanje imunskega sistema, kar velja v vseh starostnih obdobjih. Redna vadba in dobra fizična pripravljenost zmanjšata verjetnost okužb. Skušajte se izogniti stresu, neprespanim nočem in večjim fizičnim oziroma psihičnim obremenitvam. Ne kadite! Cigaretni dim poškoduje migetalčni epitelij dihalnih poti in poveča tvorbo sluzi v dihalih, zato so kadilci bolj podvrženi okužbam dihalnih poti. Gibajte se na svežem zraku. Virusi težko preživijo zunaj. Poskrbite za ustrezno vlažnost zraka, ki naj tudi v zaprtih prostorih znaša približno 40–60 odstotkov. Naše dihalne poti se tako ne izsušijo in bolje ohranijo vlogo čiščenja. Pomembna sta tudi čas izpostavitve in količina virusa, ki vas napade (virulentna doza). Manjšo količino virusa lahko telo premaga, še preden povzroči okužbo. Tveganje okužbe lahko zmanjšate tako, da ohranjate razdaljo, se ne zadržujete v zaprtih prostorih ter se izogibate rokovanju, objemanju in poljubljanju. Mladim družinam svetujemo, da v sezoni prehladov ostanejo starejši sorojenci po rojstvu mlajšega v domačem varstvu. Prelaganje varstva obolelih otrok starim staršem ni priporočljivo, medtem ko je čuvanje zdravih otrok v domačem okolju več kot zaželeno. Redno umivanje rok s toplo vodo in milom naj postane del vaše rutine. Kadar to ni mogoče, uporabite razkužilo za roke. V primeru, da zbolite, obvestite zdravnika in ostanite doma. Kašljajte in kihajte v komolec in ne v dlan. Uporabljajte papirnate robčke, ki jih po uporabi zavržete. Izkoristite prednosti interneta ter opravite čim več opravkov od doma.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112