Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Hrup sluhu škoduje … tudi decembra

dec 08

Sluh je eno od čutil, ki v vsakdanjem življenju igrajo pomembno vlogo. Že v porodnišnici novorojenčkom v prvih dneh preverijo sluh, da bi lahko v primeru okvare čim prej posredovali in omogočili čim bolj optimalen razvoj. Sluh pa se tudi stara skupaj s človekom. Starostna naglušnost (presbiakuza) je zelo pogost pojav in nas v različnih merah čaka vse.

Do okvare sluha pa lahko pride tudi veliko prej, kot bi prišlo fiziološko. Nekaterim nevarnostim, zaradi katerih lahko sodobni človek izgubi sluh, pa se je mogoče izogniti. Eden pomembnih vzrokov je hrup. Temu pa smo lahko decembra še posebno izpostavljeni.

Na splošno o motnjah sluha

hrup 65 1Motnje sluha delimo na prevodne motnje (moten je prenosa zvoka v zunanjem ali srednjem ušesu) in na motnje občutljivosti za zvok oziroma zaznavanja zvoka, kjer je vzrok v notranjem ušesu ali slušnem živcu, ki vodi do možganov. O motnjah prenosa zvoka govorimo, ko je uho oziroma sluhovod zamašen zaradi ušesnega masla, če imamo akutno vnetje srednjega ušesa ali se poškoduje bobnič – poenostavljeno rečeno takrat, ko gre za neko fizično prepreko za nemoteno valovanje zraka. Motnje občutljivosti oziroma zaznavanja zvoka pa se pojavijo zaradi fiziološkega staranja, ko celice odmirajo in je delovanje oslabljeno. Nenadna izguba (ali poslabšanje) sluha se lahko pojavi ob izpostavitvi nenadnemu zelo močnemu hrupu. Hrup dovolj visoke jakosti in trajanja okvari notranje uho in povzroča začasno ali trajno okvaro sluha v kateri koli starosti. Mehanizmi okvare so različni, v nekaterih primerih pa lahko okvaro preprečimo.

Škodljivi vplivi hrupa

Vsakodnevno smo izpostavljeni hrupu, v prihajajočih prazničnih dneh pa bomo še bolj, ko bodo pokale petarde, igrala bo zelo glasna glasba, vrstili se bodo ognjemeti …

Kot hrup razumemo vsak nezaželen, neprijeten zvok. Njegova jakost oziroma glasnost se meri v decibelih (dB). Decibelna skala je logaritemska in zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni že podvojitev jakosti zvoka. Na primer običajen pogovor ima jakost 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80 dB. Čeprav je razlika zgolj 15 dB, je kričanje tridesetkrat glasnejše. Jakost pa ni edini dejavnik, ki določa, da je hrup nevaren. Prav tako pomembno je trajanje izpostavljenosti. Izgubo sluha lahko povzroči tudi dolgotrajna izpostavljenost glasni glasbi na rokovskih koncertih ali enkraten dogodek, kot je eksplozija petarde. Govorimo o akutni izgubi sluha oziroma naglušnosti.

Akutna izguba ali motnja sluha zaradi hrupa

Nastane takoj, in sicer zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo močnemu hrupu (več kot 120 dB nekaj minut ali več kot 135 dB nekaj trenutkov). Posledica take izpostavljenosti je zaznavna ali mešana naglušnost, večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje oziroma piskanje v ušesih. Trajni posledici izpostavljenosti močnemu hrupu pa sta trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih. Lahko pride tudi do poškodbe bobniča, srednjega ali notranjega ušesa. Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost.

Ob vsaki nenadno nastali naglušnosti ali izgubi sluha je treba poiskati zdravniško pomoč, da se oceni stopnjo motnje sluha in primerno ukrepa. Večina težav, ki so povezane s konkretnim dogajanjem decembra in niso posledica poškodbe, ponavadi pri mladih in sicer zdravih ljudeh mine sama od sebe.

Hrup vpliva tudi na organizem v celoti

Hrup ne vpliva le na izgubo sluha, pač pa tudi na organizem v celoti. O tem govorimo predvsem ob kronični izpostavljenosti hrupu, določene težave pa se lahko pojavijo tudi ob kratkotrajnejši, a intenzivni izpostavitvi hrupu. Dosedanje raziskave kažejo zadosten dokaz o vzročni povezavi med poklicno izpostavljenostjo hrupu (70 dB) in razvojem povišanega krvnega tlaka ter boleznimi srca, medtem ko obstajajo le omejeni dokazi o vplivu hrupa na pojav različnih bolezni, kot je presnova maščob, sladkorjev in hormonov stresa. Hrup lahko vpliva na kakovost spanja (prebujanje, plitkejše spanje), utrujenost, motnje koncentracije in pozornosti ter povzroča zmanjšano delovno učinkovitost. Nekatere raziskave opisujejo tudi možen škodljiv učinek hrupa na razvoj bolezni dihal (kronični bronhitis, bronhialna astma), prebavil (vnetje sluznice želodca, rana na želodcu), imunski sistem in duševne motnje.

In kaj lahko naredimo, da do tega ne bo prišlo? Najbolje se je hrupu seveda izogibati. V praksi in v decembru pa je to pogosto nemogoče in neprijetno … Lahko si pomagate in svoj sluh zaščitite z uporabo ušesnih čepkov. Sluhu boste naredili veliko uslugo, vi pa boste še vedno dovolj dobro slišali glasno glasbo na koncertu ali pok petarde. Pa srečno!

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112