Kako pogosta težava je to

Težava z erekcijo je razmeroma pogost problem v ambulanti zdravnika družinske medicine, a vseeno ne tako zelo pogosta, kot to nakazujejo študije specialistov urologov. Slednji med raziskavami ugotavljajo, da naj bi – vsaj občasno – z erekcijo imela težave že skoraj polovica moških po 40. letu starosti, česar pa izkušnje iz ambulante nikakor ne podpirajo. Deloma lahko te razlike verjetno pripišemo zadregi in domnevamo, da je nekaterim tako nerodno, da o težavi nikdar ne spregovorijo. Zagotovo pa so tudi taki pacienti, ki težave z erekcijo – vsaj občasno – sicer imajo, a jih to ne moti do te mere, da bi zato poiskali zdravniško pomoč in se jim ne zdi omembe vredno. Ob tem ne smemo spregledati, da se moškim želja po spolnosti pogosto začne zmanjševati že pred 40. letom starosti.

Zaradi zadrege številni ne prosijo za pomoč

Številnim moškim je silno neprijetno povedati, da imajo težave z erekcijo; še nekoliko bolj, če je izbrani zdravnik ženskega spola. Zadrega je seveda povsem odveč. Najbolj smiseln je vsekakor neposreden pristop, recimo z besedami, da imajo zadnje čase določene težave v postelji. Pogovor z zdravnikom bo nato normalno stekel. Zelo koristne so vse informacije, ki so ljudem enostavno dostopne na anonimen način, kot na primer razne zloženke ali poljudni članki v dnevnem časopisju, saj na ta način ljudje spoznavajo, da gre za težavo kot vsako drugo in da je zadrega odveč.

Zakaj je pomembno zdravniku omeniti tovrstne težave

Novonastala motnja erekcije je pri sicer zdravem moškem lahko prvi znak okvare ožilja oziroma opozorilo, da je treba opraviti preiskave v smeri bolezni srca in ožilja. To velja predvsem za moške srednjih let, še posebej če so pridruženi dodatni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja (kajenje, povišan krvni tlak, povišan holesterol in/ali krvni sladkor, debelost, pomanjkanje rekreacije, dedna obremenjenost s srčno-žilnimi boleznimi, stresno delo). V takem primeru je smotrno preventivno opraviti obremenitveno testiranje na kolesu (cikloergometrijo). Motnje erekcije so lahko stranski učinek jemanja nekaterih zdravil (pogosto tistih za zdravljenje povišanega krvnega tlaka). Včasih je zato dovolj, da se zdravilo zamenja – in motnja izgine. Sicer pa pregled in posvet pri družinskem zdravniku glede erektilne disfunkcije nista nič posebnega, zato je vsak strah ali zadrega povsem odveč.

Pregled pri urologu

Načeloma zaradi erektilne disfunkcije obisk pri urologu ni potreben, saj lahko vsa zdravila predpiše tudi zdravnik družinske medicine. Moški se za obisk specialista urologa pogosto odločijo ravno zaradi zadrege, saj je lažje o tem spregovoriti z nekom tretjim, torej neznancem, ki ga ne bodo več videvali. Težava je v tem, da je za predpis ustreznih zdravil vseeno zadolžen osebnih zdravnik. Pregled pri urologu je sicer potreben samo, če so potrebni zahtevnejši postopki zdravljenja, kot so na primer injekcije v spolni ud ali kirurški poseg, to je vstavitev penilne proteze.

Zdravljenje

Erektilno disfunkcijo zelo učinkovito zdravimo in večina moških je z učinki zdravljenja zelo zadovoljna. V ta namen se uporabljajo tako imenovani zaviralci encima 5-PDE (fosfodiesteraze), od katerih so pri nas na voljo sildenafil (Viagra®), tadalafil (Cialis®) in vardenafil (Levitra®) ter avanafil (Spedra®). Na trgu so tudi nekatera generična zdravila drugih proizvajalcev, ki so identična, a nekaj cenejša. Zdravilo v lekarni izdajo na samoplačniški, »beli« recept. Cena enega odmerka je približno od pet do deset evrov, odvisno od učinkovine, odmerka in proizvajalca.

Pomembno je poudariti, da zdravila velikokrat nimajo takojšnjega popolnega učinka, temveč je z njimi treba poskusiti večkrat, saj se njihov učinek sčasoma stopnjuje. Poudarek je pomemben zato, ker lahko prevelika pričakovanja sprva privedejo do razočaranja, to pa lahko še poslabša težave z erekcijo. Omenjena zdravila so sicer zelo učinkovita in večina moških (ter posledično seveda njihovih partnerk) je z njimi zelo zadovoljna.

Stranski učinki

Neželeni oziroma stranski učinki jemanja teh zdravil so razmeroma pogosti, a kratkotrajni, nenevarni in večinoma dovolj blagi, da jim moški ne posvečajo nobene večje pozornosti. Najpogostejša težava je zardevanje (kar se zlahka zamenja za »razgretost« in večinoma ne predstavlja večje prepreke). Pogost je tudi glavobol, ki je večinoma dovolj blag, da med vzburjenjem in spolnim aktom ni moteč, sam spolni odnos pa je večinoma zanj celo »zdravilen«, saj zaradi mehanizma nastanka med spolno aktivnostjo običajno izzveni. Ostali stranski učinki so redkejši, zelo redko so tako neprijetni, da onemogočijo jemanje zdravila.

Moški zdravljenje opustijo, kadar se zgodi, da motnja preide in zato zdravila niso več potrebna. Do tega pride predvsem v tistih primerih, ko je bil poglavitni vzrok erektilne motnje psihološki (zadrega, strah pred neuspehom ob menjavi parnterke ali spolno dominantno partnerko in podobno).