Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Novosti na področju zdravljenja in preprečevanja ishemične možganske kapi

jun 10

Možganska kap je eden izmed vodilnih razlogov za smrt po svetu. V industrijskih državah je tretji najpogostnejši razlog za smrt, takoj za srčno-žilnimi in malignimi boleznimi, je pa tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti.

tema meseca 14 1Prezgodnja smrt, dolgotrajna prizadetost, zmanjšanje socialnega delovanja, stroški nege in zmanjšana produktivnost pomenijo za bolnike z možgansko kapjo, njihove svojce in zdravstveni sistem veliko breme. Zaradi možganskožilnih bolezni trpi danes v svetu 15 milijonov ljudi, v Evropi štirje milijoni, vsako leto pa za to boleznijo na novo zboli 1,2 milijona oseb. V svetovnem merilu jih pet milijonov letno postane dolgotrajno telesno prizadetih, prav toliko pa jih umre.

V Sloveniji se v zadnjih letih zdravi zaradi možganske kapi približno 4400 prebivalcev na leto, približno 2100 jih umre. V starostni do 65. leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Sicer pa je možganska kap v Sloveniji tretji najpogostnejši vzrok smrti med ženskami. V starih članicah Evropske skupnosti in tudi Sloveniji je od prve polovice sedemdesetih let naprej smrtnost upadala pri obeh spolih. Tradicionalno prepričanje, da je možganska kap le posledica staranja prebivalstva z neogibnimi posledicami, kot sta smrt ali huda invalidnost, je že zdavnaj preživeto. Bolezen je danes moč preprečiti in ozdraviti. V zadnjem času so bili razviti novi postopki in zdravila za zdravljenje in preprečevanje akutne možganske kapi.

Vse več je dokazov o učinkoviti primarni in sekundarni preventivi, pa tudi o učinkovitem zdravljenju možganske kapi s trombolizo, vendar samo takoj po pojavu simptomov te bolezni. Prvi pogoj za trombolizo je natančna anamneza o začetku bolezenskega dogodka in prisotnost znakov za ishemično možgansko kap, nato računalniška tomografija možganov, ki pa mora biti normalna, saj se pri sveži kapi še ne vidijo sledi možganskega infarkta, zato je stanje še popravljivo. V kolikor bi se znaki možganskega infarkta že videli, krvnega strdka ne bi bilo smiselno raztapljati, saj je škoda tedaj že nepopravljiva. Zdravilo rekombinantni aktivator plazminogena pomaga razgraditi krvni strdek, ki povzroča zaporo možganske arterije in vzpostavi krvni pretok, še preden nastane večja poškodba možganskega tkiva. Pomembno je, da se bolnika z akutno ishemično možgansko kapjo čim prej pripelje v bolnico, kjer je na voljo intravenska tromboliza, edino dokazano uspešno zdravljenje z zdravili, ki sta ga odobrili zdravstvena politika in stroka v Evropi in svetu. Dokazano je, da je postopek učinkovit, v kolikor ga izvedemo v štirih urah in pol po začetku akutne možganske kapi.

Velik napredek zdravljenja akutne ishemične možganske kapi v zadnjem času prinašajo znotrajžilne, predvsem mehanske rekanalizacijske metode arterij v vratu in možganih. Pri približno 60 odstotkih bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo je vzrok za možganski infarkt popolna zapora ene izmed velikih žil. Ravno zapora večjih arterij povzroči ishemično možgansko kap z največjo invalidnostjo in smrtnostjo. Uspešna in zgodnja rekanalizacija je prvi pogoj za uspešen izid zdravljenja bolnikov z akutno možgansko kapjo zaradi zapore večjih možganskih arterij. Zadnje raziskave so pokazale, da je intravenska tromboliza dokaj neučinkovita, kadar so vzrok možganske kapi dolgi trombusi v velikih znotrajmožganskih arterijah. Hkrati so pokazali, da s sodobnimi endovaskularnimi tehnikami lahko odpravimo zaporo večje arterije pri visokem deležu bolnikov. Najnovejše raziskave so tudi dokazale, da je zdravljenje s kombinacijo intravenske trombolize in mehanske rekanalizacije učinkovitejše kot sama intravenska tromboliza. Popravljanje bolnikov je hitrejše in popolnejše. Na žalost je metoda dostopna predvsem bolnikom, ki so blizu centrov, v katerih je dostopna.

tema meseca 14 bannerV preteklem desetletju se je zaradi razvoja sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije v medicini pojavila ideja, da bi lahko s telemedicino izboljšali zdravljenje bolnikov z akutno možgansko kapjo. Zaradi majhnega števila strokovnjakov, vaskularnih nevrologov, predvsem v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko s trombolizo ustrezno zdravimo le manjše številu bolnikov z akutno možgansko kapjo. Bolnike v telemedicinski mreži triažirajo zdravniki urgentne medicine v bolnišnicah. Pred začetkom videoklica zdravnik v regionalni bolnišnici po telefonu pokliče strokovnjaka vaskularne nevrologije v Center za TeleKap, ki nato vodi konzultacijo oziroma svetuje zdravniku prek telemedicinske tehnike. V svojih protokolih morajo vse bolnišnice v mreži TeleKap upoštevati kriterije za zdravljenje z intravensko trombolizo.

V zadnjih letih se je izboljšalo tudi preventivno zdravljenje embolične ishemične možganske kapi. Znano je, da bolnikom z atrijsko fibrilacijo preti štiri- do petkrat večje tveganje za možgansko kap zaradi embolije iz tromba v levem preddvoru. Protikoagulacijsko zdravljenje z zaviralci vitamina K (varfarin) je pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo zelo učinkovito v primarni in sekundarni preventivi ishemične možganske kapi. Z njim lahko preprečimo kar 60 do 70 odstotkov možganskih kapi v primerjavi s placebom, smrtnosti pa je še vedno 26 odstotkov. Nedavno končane raziskave ponujajo spodbudne rezultate zdravljenja z novimi oralnimi protikoagulacijskimi zdravili, ki so v primerjavi z varfarinom izkazale večjo učinkovitost ter pomembno manjše tveganje za znotrajlobanjske krvavitve in vseh vzrokov smrti. Zdravila so enostavnejša za uporabo. Dajemo jih v fiksnem odmerku, neodvisno od spola, telesne teže in starosti. Nova zdravila nimajo interakcij s hrano, znani so le redki medsebojni vplivi z drugimi zdravili, zato pričakujemo, da bodo pripomogla k boljšemu odločanju o načinu zdravljenja. Danes so v Sloveniji na voljo tri nova protikoagulantna zdravila, in sicer dabigatran, rivoroksaban in apiksaban.

Pomembna so tudi dognanja na področju ishemične možganske kapi zaradi karotidne bolezni. Pri tem je bistveno vprašanje, ali je bolnik z možgansko kapjo simptomatičen ali ne. Simptomatične bolnike najbolj ogroža ponovitev akutne istostranske ishemične možganske kapi, zato čim hitreje potrebujejo bodisi trombenarterektomijo (TEA) ali karotidno angioplastiko s stentiranjem (KAS). Raziskave na tem področju so ugotovile, da je tveganje za ponovno akutno možgansko kap največje v prvih tednih po preboleli akutni ishemični možganski kapi, zato je pomembna zgodnja diagnostika karotidne bolezni. V ta namen je najbolj uporabna in tudi najmanj invazivna metoda ultrazvočna doplerska sonografija, ki je dostopna v že skoraj vseh diagnostičnih centrih.

tema meseca 14 3Zelo pomembno je, da metodo uporablja izkušen vaskularni nevrolog, ki ima največ izkušenj glede tveganja karotidne zožitve za akutno možgansko kap. Pri asimptomatičnih bolnikih s karotidno zožitvijo je TEA sicer koristna, če so zožitve več kot 60-odstotne, toda korist tega posega je znatno manjša kot pri simptomatičnih bolnikih. Za moške, starejše od sedemdeset let, z asimptomatično karotidno zožitvijo (od 60- do 99-odstotno), ki nimajo pomembnih sočasnih bolezni, a imajo pričakovano preživetje vsaj pet let, priporočajo TEA, in ne samo zdravljenje z zdravili. Opraviti jo smemo, če je tveganje za zaplet ob TEA ali KAS manj kot 3-odstotno. Ta poseg moramo šteti kot dolgoročno naložbo pri bolnikih z asimptomatično karotidno zožitvijo, saj je celovito korist moč ugotoviti šele po dveh letih od izvedbe. Na odločitev za poseg odloča razmerje med tveganjem in koristjo posega pri vsakem bolniku posebej.

Najprej moramo odkriti bolnike s posebno velikim tveganjem za zaplete ob operaciji in se ogniti kirurškemu posegu. Raziskave so potrdile, da sta oba posega, tako TEA kot KAS, primerljiva glede koristi in varnosti za bolnike z asimptomatično karotidno zožitvijo. Sodobno zdravljenje z zdravili je razumna alternativa za TEA in KAS pri bolnikih z asimptomatično karotidno zožitvijo, saj se je uspešnost konservativnega zdravljenja približala kirurškemu načinu zdravljenja. Vsekakor je najbolje, da o zdravljenju karotidne zožitve odloča vaskularni nevrolog z bogatimi izkušnjami na tem področju.

tema meseca 14 4Pri obravnavi in zdravljenju bolnikov z možgansko kapjo smo v zadnjih letih priča bliskovitemu napredku in menjavi paradigem o bolezni, ki je še nedavno veljala za nujno posledico staranja. Začetni nihilistični pristop na vseh področjih obravnave teh bolnikov je povsem zamenjalo diametralno nasprotno mišljenje: možgansko kap je mogoče preprečiti in tudi zdraviti. V Sloveniji si v bližnji prihodnosti obetamo vpeljavo sistema TeleKap, ki bo bistveno izboljšal obravnavo bolnikov z akutno možgansko kapjo tudi izven univerzitetnih kliničnih centrov in enot za možgansko kap na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Še vedno pa velja, da je treba vse napore usmeriti v učinkovito preventivo in obvladovanje dejavnikov tveganja za možgansko kap s sodobnimi metodami in zdravili. Pri obravnavi bolnika z akutno možgansko kapjo nikoli ne smemo spregledati dejstva, da se vedno mudi, zaradi česar naj nas v vsakem trenutku spremlja misel: čas so možgani!

tema meseca 14 dr svetuje

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112