Obravnava bolnika z okužbo je vedno izziv

sep 26

doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. specialist pediater in infektolog

Nasmejan, prijeten, dostopen, prijazen. Najbrž se ne zna razjeziti. Za cilje se bori in trudi, a ne z ognjem in mečem.

Vse pa bi naredil za svoje male paciente. V bistvu si je že kot zelo majhen želel postati zdravnik. S tem namenom se je vpisal v srednjo naravoslovno šolo, gimnazijo. Potem ga je sicer za kratek čas zamikala kakšna bolj humanistična smer, ampak na koncu se je odločil za medicino.

pogovor marko pokorn dr71 1Vam je bilo kdaj žal?

Ne, nikoli. Nikoli mi ni bilo žal.

Po študiju je prišla specializacija.

Prišel sem v službo na infekcijsko kliniko, da bi tam zdravil otroke. To sem si od nekdaj želel. In dobil sem specializacijo iz pediatrije. Po dolgih letih dela na infekcijski kliniki so mi potem na osnovi dela priznali še specializacijo iz infektologije.

Se spomnite prvega dne službe?

Prvi dan službe … Ne, se pa spomnim prvega dežurstva. (smeh)

Je bilo grozno?

Bilo je grozno, a predvsem zame. Se je pa srečno končalo, saj smo preživeli vsi, tako bolniki kot jaz. (smeh)

Po mnogih letih ste infekcijsko kliniko zapustili in zdaj ste strokovni direktor pediatrične klinike.

Ja, 25 let sem delal na infekcijski kliniki. Čisto odšel pa nisem. Nekaj ur tedensko sem še zdaj zaposlen tam, poleg tega pa delam tudi na katedri za infekcijske bolezni na medicinski fakulteti.

Zakaj ste šli?

V bistvu so me vprašali, če bi se bil pripravljen spoprijeti z novim izzivom, in po krajšem premisleku sem se odločil za to.

Ste morali za to kaj žrtvovati?

Žrtvoval sem delo s pacienti. Zdaj vplivam na pogoje za bolnike.

Ko ste prevzeli novo funkcijo na pediatrični kliniki, ste na vprašanje, kaj je zdaj drugače, odgovorili, da odhajate v službo še bolj zgodaj in se vračate domov še bolj pozno. So se doma navadili?

Ne, niso se navadili. Predvsem je zanje moteče, da je tudi, ko sem doma, glava pogosto še v službi. Fanta sta sicer že na fakulteti in živita bolj po svoje, a takšne stvari opazita.

Ne bo v naslednjih letih nič bolje?

Najbrž ne … Je pa res, da je to služba, ki terja maksimalni angažma.

Zdravljenje malih bolnikov z okužbami. Kaj je pomembno pri organizaciji, metodah dela?

Obravnava bolnika z okužbo je vedno izziv. Zdravnik se mora znati pogovoriti z bolnikom in svojci, da pride do vseh potrebnih podatkov o bolezni, pri pregledu moraš biti potrpežljiv in se prilagoditi otrokovemu stanju. Imeti moraš nos. Predvsem pa je pri okužbah tako, da lahko prizadenejo kateri koli organ v telesu in je pri njihovi obravnavi potreben timski pristop, ki vključuje zdravnike različnih specialnosti, mikrobiologe, radiologe in druge diagnostične stroke. Pa še mudi se vedno. Ker uspešnost tvojega dela ni odvisna samo od tebe, sem ves čas dela na infekcijski kliniki polnil svoj telefonski imenik s številkami različnih strokovnjakov in skušal biti s čim več njimi v zelo dobrih odnosih, da sem lahko po najboljših močeh poskrbel za svoje bolnike. Tukaj, na pediatrični kliniki, ni čisto nič drugače.

Še vedno so pomembni osebni stiki.

Zagotovo je veliko na osebni ravni.

Doktorirali ste na temo virusni vzroki vročinskih krčev pri otrocih. So vročinski krči pogosti?

Ja, vročinski krči so kar pogosta težava.

Kaj se zgodi?

Pri nekaj odstotkih otrok se, ko zbolijo z vročino, navadno v prvih urah, ob naraščanju temperature, pojavi vročinski krč. Gre za epileptični napad, ki navadno mine sam od sebe in za otroka ne predstavlja velike nevarnosti. Videti je pa grozno in starši se zelo prestrašijo.

Kako vročinske krče preprečiti?

Včasih so otrokom predpisovali protiepileptična zdravila, ki pa imajo lahko neželene učinke. Ker pa se ti krči pojavljajo le ob vročini, vmes pa so otroci brez težav, sedaj staršem damo le zdravilo, s katerim krč prekinejo, če ne mine sam od sebe.

Prej ste rekli, da ste si vedno želeli zdraviti otroke. Prav za vsakega to delo ni …

Vsekakor te mora to delo veseliti. Nikakor ne smeš biti preveč resen, ni dobro, če si formalist, pripravljen moraš biti na improvizacijo, predvsem pa moraš biti človek za to, se pravi, moraš imeti neke osebnostne značilnosti, da si primeren za delo z otroki. To je eno. Seveda pa moraš tudi znati komunicirati, tako z otroki kot s starši.

Ste se učili, kako komunicirati?

Moja generacija se komunikacijskih veščin ni učila, zdaj pa imajo študenti na medicinski fakulteti v prvem letniku nekaj s tega področja. Zagotovo se da tudi komunikacijske veščine do določene mere naučiti, kot vsako stvar, ampak zdi se mi še vedno najpomembneje, ali enostavno si za to ali ne.

Kakšni so pogoji za delo?

Stroka se zelo razvija. Danes lahko zelo učinkovito in elegantno zdravimo bolezni, ki so bile mogoče še pred desetimi ali dvajsetimi leti neozdravljive oziroma je bila uspešnost njihovega zdravljenja bistveno slabša. Mislim, da je rak rana slovenskega zdravstva beg medicinskih sester, predvsem iz bolnišnic. To je osnovni problem, za katerega učinkovitega zdravila nismo našli. Delo medicinskih sester ni ustrezno vrednoteno. Če je namreč nekdo za troizmensko delo v nečloveških pogojih z najtežje bolnimi enako plačan kot nekdo za dopoldansko redno delo z nezahtevnimi bolniki ali pa zdravimi ljudmi, potem je odločitev na dlani. Na etični pogon lahko delaš nekaj časa, na dolgi rok, da daš torej na kocko družinsko življenje in zdravje, pa se seveda računica ne izide. Ta problem bo treba rešiti sistemsko.

Kam bi umestili slovensko pediatrijo v primerjavi s tujino?

Naša pediatrija je vrhunska. V določenih specialnostih pediatrije so slovenski pediatri v svetovnem vrhu, vpeti v številne mednarodne raziskovalne projekte in imajo v posameznih primerih tudi vodilno vlogo v teh raziskovalnih projektih, poleg tega sodelujejo v vodstvu mednarodnih strokovnih združenj.

Zdravljenje otrok … Zdi se izrazito stresno.

Saj tudi je.

Koliko vas to obremenjuje?

Zagotovo mi je pri delu lažje, ker imam po eni strani tako izkušnjo zdravnika, ki zdravi bolne otroke, po drugi strani imam izkušnjo pacienta, kot tretje pa imam tudi izkušnjo starša. Vse te izkušnje so zelo pomembne. A kot sem že rekel, ko prideš domov, službe ni konec in glava še vedno melje, kako rešiti bolnikov problem, bodisi glede zdravljenja ali glede organizacije zdravljenja.

Ali lahko med dopustom delo izklopite?

To ne gre, vsaj pri meni ne. Navadno traja vsaj en teden, da tudi vsi kolegi pogruntajo, da sem na dopustu. Če se ne oglasiš na službeni telefon, te pokličejo na zasebnega. Jasno, da se oglasiš. In če dam kak nasvet ali sprejmem kakšno odločitev glede bolnika, seveda prosim za povratno informacijo. In potem se čez 24 ali 48 ur ponovno slišimo.

Zakaj?

Po 48 urah pridejo rezultati. Takrat vidiš, kaj si pri bolniku dosegel, ali je bila prva odločitev pravilna. In takrat se moraš ponovno odločiti, ali nadaljevati po isti poti ali kaj spremeniti.

Odločitve …

Dejansko je zame vsaka taka odločitev, če potem dobim še povratno informacijo, nov kamenček v strokovnem mozaiku. Iz tega se potem bogati baza izkušenj in zato je lahko vsaka naslednja odločitev boljša. Polnjenje te baze izkušenj in podatkov je ključno. Pomislite: na eni strani mlad, svež zdravnik, poln teoretičnega znanja, na drugi pa nekdo, ki ima v glavi poleg tega še podatkovno bazo 10.000 primerov oziroma izkušenj.

Ste se lani cepili proti gripi?

Ne samo lani. Vsako leto.

Vaši otroci tudi?

Tudi, seveda tudi.

Slišati je, da med zdravstvenimi delavci ni prevelikega navdušenja nad cepljenji?

Na infekcijski kliniki so praktično vsi zdravniki cepljeni.

Pa tu, na novem delovnem mestu?

Ko sem prišel na pediatrično kliniko, sem rekel: Zdaj pa dajmo mi na pediatrični, glede cepljenja proti gripi, prehiteti infekcijsko kliniko. Da bo pediatrična še boljša. Pozitivna stimulacija, zdravo tekmovanje, usmerjeno k temu, da bi bili sami varen kolektiv, ne samo zase, ampak tudi za svoje bolnike.

Ste uspeli?

Ne. (smeh) A nam ni prav dosti manjkalo! Še pred nekaj leti je bila precepljenost med zdravstvenimi delavci res slaba. Bistveno slabša kot je na primer med upokojenci v Veliki Britaniji ali na Nizozemskem. Ampak treba je povedati, da smo v UKC v zadnjih letih dosegli bistven napredek in delež cepljenih zdravstvenih delavcev se je zelo povečal.

Zakaj se glede cepljenja pojavlja vedno več dvomov?

Cepljenje je v bistvu žrtev lastnega uspeha. S tem, ko smo začeli cepiti in bili pri tem uspešni, so določene bolezni izginile iz naše percepcije. Javnost bolezni, zaradi katerih so pred nekaj desetletji ljudje umirali, ne dojema več kot neko resno grožnjo. Včasih je bilo drugače, saj je praktično vsak poznal nekoga, ki je bil pohabljen na račun otroške paralize ali pa je vsaka družina imela žalostno izkušnjo izgube otroka.

Nasprotniki cepljenja poudarjajo stranske učinke.

Veste, med vsemi zdravili so cepiva najbolj varna. Resni neželeni učinki se sicer pojavljajo, a izjemno redko. Pogoste oblike neželenih učinkov pa so blage in prehodne.

Če bi videli …

Včasih bi bilo treba pogledati kakšno epidemiološko poročilo iz Slovenije ali Jugoslavije takoj po drugi svetovni vojni. Zaradi česa so ljudje umirali in zaradi česa še danes ponekod v svetu umirajo. Nekateri so kljub naštetim dejstvom še vedno mnenja, da je tovrstne okužbe bolje preboleti po naravni poti, kot pa se pred njimi zaščititi s cepljenjem. Kar je neumnost: če prebolite tetanus, niste imuni, saj je količina strupa, ki povzroči bolezen, premajhna, da bi vas naredila imunega. Če bi videli, kako tetanus poteka, ali bi omenjeno bolezen izkusili na lastni koži, bi zagotovo spremenili mnenje.

Kaj je obvezno?

Obveznih cepljenj je devet: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence tipa B, hepatitis B, ošpice mumps in rdečke. To so cepiva, ki so obvezna – in precepljenost otrok je zadovoljiva. V programu, ki ga financira država, imamo še dodatno, neobvezno, ampak priporočeno in plačano s strani države tudi cepljenje HPV, pnevmokokno cepivo in zdaj po novem še proti klopnemu meningoencefalitisu. Precepljenost s cepivi proti omenjenim boleznim, ki jih plača država, niso pa obvezna, pa je bistveno nižja. Zato obstaja realen strah, da bi v primeru prehoda na neobvezno cepljenje za vse bolezni prišlo do upada precepljenosti in bili bi v nevarnosti.

So kakšne razlike med regijami?

Če govorimo o precepljenosti otrok, je v Ljubljani delež otrok z obveznimi cepljenji najmanjši.

V zadnjih letih smo se že nekajkrat spet srečali z ošpicami, čeprav te bolezni dolga leta pri nas ni bilo. Zato smo že pozabili, kaj povzročajo.

To je ena najbolj kužnih bolezni, ošpice. V večini primerov potekajo kot vročinsko obolenje z izrazitimi prehladnimi znaki, lahko tudi prebavnimi težavami, visoko vročino, bolnik ima vnete oči, teče mu iz nosa, otroci imajo pogosto vročinske krče ob porastu temperature. Nekje četrti dan se pojavijo izpuščaji, najprej na glavi, potem pa se razširijo po vsem telesu.

Zaradi ošpic so nedolgo tega otroci umirali?

Ja, umirali so. In sploh ne tako daleč nazaj. V akutni fazi ima lahko bolnik encefalitis, vnetje možganov. To je lahko precej hudo in poteka z motnjo zavesti, s krči. Precej hudo. Lahko pa pride, sicer redko in to več let zatem, ko ste preboleli ošpice, do progresivnega nevrološkega dogajanja s propadom, krči … Praktično vedno se konča s smrtjo. Več let po prebolelih ošpicah. Tudi pri nas smo imeli pred leti takšen primer.

Letos vsi govorijo le o koronavirusu. Bliža pa se jesen in z njo številni drugi virusi.

Da. Predvsem gripa in pa respiratorni sincicijski virus.

Ja? Je pogost?

To je virus, ki pride vsako leto v otroško populacijo, se pa širi tudi med odraslimi. Je poglavitni povzročitelj bronhiolitisa, to je okužbe spodnjih dihal pri dojenčkih.

Kako nevaren je ta virus? Pravite, da se pojavi vsako leto?

Bolj znano ime tega virusa je sestavljena kratica – RSV virus. Ja, virus vsako leto v zimskih mesecih kroži med populacijo. Okužba se pri odraslih omeji na zgornja dihala, pri dojenčkih pa povzroči bolezen pljuč, kar se kaže s hitrim dihanjem, utrujanjem pri dojenju, otrok začne pomodrevati in potrebuje dodaten kisik v vdihanem zraku. Veliko teh otrok potrebuje bolnišnično zdravljenje, nekateri tudi v enoti za intenzivno terapijo.

Kako se zaščititi?

Bolezen najbolj ogroža najmanjše. Če ste dobili na primer novorojenčka decembra ali januarja, pa imate še dveletnega otroka, bo ta dveletnik seveda prinesel okužbo iz vrtca. Zato za tiste tri, štiri mesece vzemite starejšega otroka iz vrtca. Dve ali tri leta star otrok bo namreč RSV okužbo lahko celo prebolel na nogah, najbrž ne bo potreboval bolnišnice, verjetno še zdravnika ne. Novorojenček ali dojenček pa bo lahko zaradi taistega virusa končal na intenzivni enoti na respiratorju. Prav tako pozimi z novorojencem in dojenčkom ni dobro hoditi preveč na obiske kot tudi ne po nakupovalnih središčih. Vsako leto zaradi respiratornega sincicijskega virusa na pediatrični kliniki v intenzivni negi zdravimo kar nekaj novorojenčkov z odpovedjo dihanja, ki jo je povzročila okužba s tem virusom.

So kateri otroci še posebej ogroženi?

Respiratorni sincicijski virus še posebej ogroža prezgodaj rojene otroke, pa otroke, ki so že bili na intenzivni enoti in imajo kronično pljučno bolezen, ter tiste, ki imajo prirojeno srčno napako, ki še ni bila kirurško popravljena. Pri teh otrocih lahko z mesečnim dajanjem monoklonskih protiteles v zimskih mesecih preprečimo, da bi dobili okužbo RSV. Razvoj cepiva proti omenjeni okužbi še poteka, s cepljenjem nosečnic so v veliki raziskavi, v katero je bilo v enajstih državah po vsem svetu vključenih 4500 nosečnic, do določene mere preprečili najtežje okužbe z RSV pri njihovih dojenčkih, a uspešnost cepiva ni bila tolikšna, kot bi si želeli. Velja omeniti,da so omenjene rezultate v svetu premierno predstavili lani na kongresu evropskega združenja za otroške nalezljive bolezni, ki smo ga organizirali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer se je zbralo skoraj 2400 strokovnjakov z vsega sveta.

So se potrdila predvidevanja o obolevanju otrok v primeru korona virusa?

V začetku epidemije je bila večina obolelih odraslih. Ves čas pa smo iskali tudi podatke o tem, kako je z otroki, kako bolezen poteka pri njih. Ker se je vse začelo na Kitajskem in objav v angleščini še ni bilo, sem s pomočjo googla prevajal članke iz kitajskih medicinskih revij in poskušal razbrati vse o poteku bolezni pri otrocih. Zdaj vemo, da otroci načeloma predstavljajo majhen delež vseh obolelih. Prvi podatki iz prvega vala tudi kažejo, da otroci, vsaj predšolski, niso bili pomembni prenašalci okužbe. In tudi za večino otrok, ki so imeli dokazano okužbo s koronavirusom v Sloveniji, je bil vir okužbe odrasli bolnik. Je pa res, da je pandemija dinamičen proces in če je bila med obolelimi v prvem valu večina starejših, imamo zdaj več obolelih v starostni skupini od 15 do 35 let. Čakata nas zanimiva jesen in še bolj zanimiva zima, še posebej, če ljudje ne bodo upoštevali preventivnih ukrepov.

Virusov se torej nikakor ne bomo rešili?

Ne, infekcijske bolezni bodo vedno z nami, še posebej zaradi naraščajočega števila prebivalstva in globalizacije. Mislim, da je koronavirus jasen opomnik, da so in bodo okužbe človeštvo vedno spremljale in da se bo treba znati z njimi spopadati.

Kaj poslušate, ko se vozite z avtom?

V glavnem Bacha.

Pravzaprav ni čudno, da je tako: ste sin pediatrinje Vilme Pokorn ter pravnika in muzikologa Danila Pokorna. Tudi glasba je pomemben del vašega življenja?

Glasba je zame ključna sestavina življenja. Se mi zdi, da brez glasbe ne bi bil, kar sem.

Igrate flavto in klavir. Ste solist ali pristaš orkestralne glasbe?

(smeh) O čem govoriva? O glasbi ali pediatrični kliniki? Ko sem prišel na pediatrijo, sem sodelavkam in sodelavcem rekel, da bi najraje z vsemi sestavil orkester. Največja kvaliteta orkestra je usklajena igra. To je ključno, če hočeš dobro delovati kot celota. Ja, v vsaki skladbi je kakšen solo, največji užitek pa je, poleg uglajene spremljave sola, veličasten zaključek.

In kje ste trenutno?

Kje smo? Na poti. Na dobri poti. Dobra ekipa smo. Dober orkester. Z virtuoznimi solisti. Če je treba, pa tudi improviziramo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112