• 23 SEPTEMBRA, 2021
    Pogosto zadnja stopnja napredovanja bolezni srca in ožilja

    Pogosto zadnja stopnja napredovanja bolezni srca in ožilja

    Srčno popuščanje, zastojna srčna odpoved ali kongestivna srčna odpoved so sopomenke za stanje zmanjšane črpalne sposobnosti srca, ki je pogosto zadnja stopnja napredovanja številnih bolezni srca in ožilja. To so žilne bolezni, srčni infarkt, arterijska hipertenzija, bolezni srčnih zaklopk in vnetja srčne mišice. Veliko k obolevnosti pripomorejo način življenja ter z njim povezan stres, neredna in neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja ter različne razvade. Običajno nas srce dalj časa opozarja na pešanje z opozorilnimi znaki, še preden pride do nevarnega srčno-žilnega dogodka z zastojem srca, ko je pogosto prepozno.

    • 23 SEPTEMBRA, 2021
    Z vrtcem in šolo se začne

    Z vrtcem in šolo se začne

    Bolezni, s katerimi se srečujemo starši majhnih otrok, so v veliki večini nalezljive. Otroci še nimajo zgrajenega obrambnega mehanizma, zato »poberejo« tako rekoč vsak virus ali vsako bakterijo, ki jim prekriža pot. Otroci so virusom in bakterijam zaradi svoje narave ter zadrževanja v vrtcih in šoli ter na otroških igriščih v družbi sovrstnikov tudi bolj izpostavljeni.

    • 23 SEPTEMBRA, 2021
    Redna telesna aktivnost in regeneracija – tudi v hladnejši sezoni

    Redna telesna aktivnost in regeneracija – tudi v hladnejši sezoni

    Za nami so še zadnji suhi dnevi odhajajočega poletja. Letošnji maraton je uspešno zaključen in večina udeležencev si je vzela nekaj dni prepotrebnega odmora. Poudarila bi, kako pomembno je, da z vadbo ne prekinete. Tisti manj aktivni pa, da z njo čimprej začnete. Ne čakajte novega leta, za obljubo po izboljšanju zdravja in telesne pripravljenosti.

    • 23 SEPTEMBRA, 2021
    Zdrava črevesna flora

    Zdrava črevesna flora

    Zdrava črevesna flora ima pozitiven vpliv na naše dobro počutje, izboljšanje delovanja imunskega sistema in je tako prva obrambna črta pred različnimi bakterijami in virusi. Kako jo okrepiti in vzdrževati?

    • 15 JUNIJA, 2021
    Kako radi imate svoje telo

    Kako radi imate svoje telo

    Kaj je zdrava prehrana? Tema, o kateri se vsako leto napiše nešteto knjig, ki na podlagi novih spoznanj spremenijo ali vsaj zatresejo naše prej znane resnice. To je hkrati najtežje vprašanje za vse, ki si želijo spremeniti svoje življenje na bolje. Zakaj? Ker pogovor o hrani hitro postane osebna bitka. Kolikor je ljudi na svetu, toliko je prepričanj o tem, kaj in kako bi morali jesti, da bomo zdravo in dolgo živeli.

    • 15 JUNIJA, 2021
    Smisel življenja ni le v številu let, ampak lepih trenutkov

    Smisel življenja ni le v številu let, ampak lepih trenutkov

    Povprečna življenjska doba človeka se je skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. Tako so neandertalci živeli približno 20 let, v bronasti dobi 19 let, v stari Grčiji 28 let, v srednjeveški Angliji 33 let …

    • 15 DECEMBRA, 2020
    Ni kaj, norma je dvakrat na teden

    Ni kaj, norma je dvakrat na teden

    Maščobne kisline omega 3 so pomembne skozi vsa obdobja našega življenja. Med zadnjo tretjino nosečnosti in v prvih mesecih življenja se v možganih kopičijo velike količine eikozapentaenojske (EPA) in dokozaheksaenojske kisline (DHA), ki so nujne za normalen razvoj ostrine vida, rast in psihomotorični razvoj dojenčka. Najpogosteje maščobne kisline omega 3 primanjkuje tistim, ki uživajo predelano (hitro) hrano ter veganom in vegetarijancem. Simptomi pomanjkanja vključujejo utrujenost, slab spomin, suho kožo, težave s kardiovaskularnim sistemom, motnje razpoloženja in depresijo.

    • 15 DECEMBRA, 2020
    Ključ do dobrega imunskega sistema

    Ključ do dobrega imunskega sistema

    Znano je, da je večji del našega imunskega sistema povezan s črevesjem, zato si vsi želimo zagotoviti najboljše od vsega, kar nam ponuja narava. V današnjih časih to ni enostavno. Težava ni v pomanjkanju ponudbe, temveč v njenem razkošju.

    • 15 NOVEMBRA, 2020
    Rojeni smo z ljubeznijo do sladkega

    Rojeni smo z ljubeznijo do sladkega

    Ljudje imamo že ob rojstvu prirojeno ljubezen do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba privaditi – všečen je že prvič! Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije. Uživanje zrelih sadežev, bogatih s sladkorjem, je posameznika večplastno nagradilo. Poleg rezerve energije se je ob zaužitju sproščal še hormon sreče. Nekatere študije so celo dokazale, da lahko uživanje sladkorja zmanjša zaznavanje bolečine. To je torej nekakšen tolažilni mehanizem, ki ga lahko hitro zlorabimo.