Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti

mar 03

V tem času bi težko izbrali bolj aktualno temo. Kašlja veliko ljudi, od otrok do odraslih in starejših. Včasih se sliši res grozno, kot so rekle naše babice: »Krehaš kot stara kanta.« Pa je kašelj vedno znak resne bolezni?

Je morda kdaj tudi naš zaveznik? Se ga moramo vedno ustrašiti in se na vse pretege truditi, da bi prenehal?

kaselj 67 1Najprej povejmo, da sta kašljanje in kihanje refleksni obrambni dogajanji, ki čistita dihalne poti. Sprožita se kot reakcija na dogajanje v dihalih, v katerih so lahko tujki, sluz, gnoj. Kašelj oziroma izkašljevanje je zato dostikrat treba pospešiti, da se dihalne poti hitreje in učinkoviteje sčistijo. Kašelj sprožijo vnetni, mehanični, toplotni ali kemični dražljaji, ki »zdramijo« senzorje – receptorje za kašelj v grlu, sapniku in sapnicah. Po živčnih poteh se signal prenese do centra za kašelj v centralnem živčnem sistemu. Posledično se aktivirajo dihalne mišice, ki sprožijo kašelj.

Kašelj nastane tako, da se najprej sproži globok vdih, sledi mu sunkovit izdih, ki pa ga začasno ustavi zapora glasilk, zato tlak v dihalih naraste. Dovolj zvišan zračni tlak nato odpre glasilke in zrak preleti sapnik s skoraj zvočno hitrostjo. Kašelj je torej eksploziven izdih, ki iz dihal izloči neželeno vsebino, čezmerno sluz in tuje snovi. Ob prehladu ali drugih obolenjih dihal govorimo o vnetnih dražljajih za kašelj, to sta edem (oteklina) in hiperemija (preobilje krvi v dihalni sluznici). Takšen dražljaj je navzoč pri bakterijskem ali virusnem bronhitisu, prehladu in tudi kajenju.

Mehanski dražljaj sprožijo vdihani prašni delci, skrčene dihalne poti pri bronhialni astmi, izmeček, tujek, bolezenski izrastki, edem. Pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti je pogosta tudi aspiracija tujka, saj lahko v dihala zaidejo celo drobne igračke. Toplotni dražljaj je lahko posledica vdihanega vročega ali mrzlega zraka. Kemični dražljaj izzovejo dražeči plini, na primer cigaretni dim, klor, lahko pa tudi uporaba nekaterih zdravil neželeno učinkuje na dihala in zato povzroči kašelj.

Kašelj je lahko tudi stranski učinek določenih zdravil za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, lahko se pojavi dolgotrajen suh in dražeč kašelj, ki ga je nesmiselno zdraviti s sirupi za pomirjanje kašlja. Predpisano zdravilo za zniževanje tlaka je treba zamenjati z drugim zdravilom. Kašelj pa je lahko tudi psihičnega izvora in se odraža v dolgotrajnem pokašljevanju brez pravega organskega vzroka – govorimo o psihogenem kašlju.

Vrste in trajanje kašlja

V primeru prehlada in okužbe dihal se kašelj običajno hitro razvije in tudi hitro izgine, to je v enem do dveh tednih. Če pa traja bistveno dalj, nekaj tednov, govorimo o kroničnem kašlju, ki lahko opozarja na resno obolenje, najpogosteje na astmo in kronični bronhitis. Kronični kašelj z začetnim prehladom ali brez njega pa je lahko tudi posledica stalnega draženja sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, na primer dimu pri aktivnem ali pasivnem kajenju.

Pri akutnih vnetjih dihal se kašelj skoraj enako pogosto pojavlja prek celega dne. Pri oslovskem kašlju so napadi kašlja izrazitejši in pogostejši ponoči. Ponoči je pogostejši tudi kašelj pri nekaterih alergičnih obolenjih dihal ter pri kroničnem vnetju sinusov. Psihogeni kašelj pa v spanju praviloma izgine.

Oblike kašlja

Pri neproduktivnem, suhem, dražečem kašlju ni povečanega nastajanja sluzi. Pojavlja se v zaporednih sunkih brez izkašljane sluzi in bolnika izčrpava. Suho pokašljevanje se pojavi na začetku različnih virusnih obolenj dihal in tudi, kadar so v vdihanem zraku prisotne dražeče snovi, kot je na primer dim, ter pri psihogenem kašlju. Pri produktivnem, »vlažnem« kašlju v dihalnih poteh nastaja veliko goste bronhialne sluzi, ki moti delovanje pljuč. Pojavi se v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor.

Lajajoči kašelj je običajno pridružen oteženemu, zelo glasnemu vdihovanju zraka ter hripavosti in je posledica oteženega prehoda zraka skozi predel grla. Prehod je otežen zaradi otekanja sluznice ali skrčenja mišic v območju glasilk oziroma neposredno pod ali nad njimi. Tak kašelj je značilen za vnetje grla (laringitis), ki je pogostejši in tudi nevarnejši pri majhnih otrocih. Kašelj v napadih s pridruženim bruhanjem, zariplostjo in celo pomodrevanjem je zelo značilen za prebolevanje oslovskega kašlja, nekoliko podoben kašelj v napadih pa se lahko pojavlja tudi pri aspiraciji tujka in pri nekaterih kroničnih boleznih.

Kaj narediti s kašljem?

Kašelj, ki poteka brez visoke vročine in je povezan še z drugimi znaki prehladnega obolenja, lahko zdravimo sami. Pri produktivnem kašlju je cilj, da se gosta sluz utekočini, da jo lažje izkašljamo oziroma povzročimo pospešeno premikanje izločkov iz dihalnih poti. Hkrati tudi zmanjšamo dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe. Piti je treba dovolj tekočine, v lekarni pa so na voljo pripravki, ki mehčajo sluz. Produktivnega kašlja ne zaviramo in ne pomirjamo, saj je v tem primeru naš zaveznik. Cilj zdravljenja neproduktivnega kašlja pa je pomirjanje in odpravljanje kašlja z delovanjem na center za kašelj. Za blažitev kašlja so najprimernejši pripravki v obliki sirupov in čajev.

Od rastlinskih pripravkov se za produktiven kašelj priporoča izvlečke jegliča, timijana, bršljana, za suh, dražeč kašelj pa izvlečki sleza in trpotca. Poleg tekočine, zdravil in sirupov si lahko pomagamo tudi z vlaženjem vdihanega zraka: vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih, redkejšo sluz se iz dihal tudi lažje odstrani kot gosto.

kaselj 67 2Resneje je treba pristopiti k obravnavi kašlja pri otrocih, mlajših od enega leta, nosečnicah in doječih mamicah, starostnikih in v primerih, če kašelj spremljajo še drugi znaki: visoka vročina, bolečina v pljučih, piskajoče dihanje, zmedenost, oteklina obraza in občutljivost v predelu obnosnih votlin, lajajoč, glasen in doneč kašelj, izguba glasu, pojavljanje kašlja ob določenih urah ponoči, kašelj s kiselkastim okusom v ustih, če kadilski kašelj ne pojenja po enem mesecu po opustitvi kajenja.

Kašelj je torej opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Lažje ga obvladujemo, če poznamo njegov vzrok. Še posebej bodite pozorni, če kašelj traja več kot teden ali dva. Če ga v tem času ne premagamo oziroma se pojavijo dodatni zapleti, kot so visoka vročina, izpuščaji in glavobol, moramo obiskati zdravnika. Pa ne pozabimo: dosledno upoštevajmo higieno kašljanja in kihanja (uporaba papirnatega robčka, ki ga po uporabi varno odvržemo v najbližji koš za smeti, če pri sebi nimamo robčka, kihamo in kašljamo v zgornji del rokava). Prenos povzročiteljev kašlja, govorim predvsem o virusih, je namreč izredno hiter prek izkašljanih, okuženih kapljic.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112