Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Imunski sistem in aminokisline

jan 25

Imunski sistem ima osrednjo vlogo pri zaščiti pred infekcijskimi povzročitelji bolezni in pri preprečevanju vrste drugih bolezni, tudi raka. Ustrezno delovanje imunskega sistema nas ščiti pred virusi in bakterijami, degeneriranimi telesnimi celicami, paraziti in toksini ter vdorom tujkov, ki uničujejo tkivo in vplivajo na telesne funkcije.

Za normalno delovanje pa imunski sistem med drugim nujno potrebuje tudi ustrezne aminokisline, ki skrbijo za delovanje celotnega organizma in so osnovni gradbeni element beljakovin.

Kako deluje imunski sistem

imunski sistem 66 1Gre za zelo kompleksen sistem, sestavljen iz različnih vrst celic. Razdelimo ga lahko na dva dela, in sicer na prirojeno in pridobljeno imunost. Sistem prirojene imunosti predstavlja vrsta različnih celic, ki so v skoraj vseh delih organizma in so sposobne prepoznati morebitno škodljive elemente, ki so iz okolja vdrli v organizem, jih pogoltniti in uničiti ter sprožiti vrsto reakcij, s katerimi naše telo obvarujejo pred nadaljnjim vdorom škodljivih dejavnikov. Telesu tuje snovi so sposobne prepoznati, čeprav se z njimi v preteklosti še niso srečale. Zato gre za prirojeno imunost. Celice prirojenega imunskega imenujemo tudi »celice požiralke « (fagociti).

Poleg te naloge pa opravljajo celice prirojenega imunskega sistema še pomembnejšo nalogo, in sicer spodbujajo sistem pridobljene imunosti, katerega osrednje celice so limfociti. Ti pa lahko prepoznajo telesu tuje snovi (antigene) le, če jim jih na svoji površini primerno predstavijo celice prirojenega imunskega sistema. Glavna značilnost limfocitov je specifičnost, saj vsak limfocit prepoznava le enega ali nekaj zelo podobnih antigenov. Za pridobljeno imunost je značilen tudi imunski spomin, kar pomeni, da če je bil imunski sistem nekoč že v stiku z nekim antigenom, ostane v telesu povečano število limfocitov (spominske celice), ki so sposobni ob ponovnem srečanju ta antigen prepoznati. Zato bo ob ponovnem srečanju z enakim antigenom imunska reakcija, katere namen je obramba organizma, vsaj v večini primerov učinkovitejša in hitrejša. Učinkovitost cepljenja proti nekaterim okužbam temelji na tem principu.

Pomemben sestavni del imunskega sistema so torej protitelesa (imunoglobulini), ki so se sposobna vezati na tujke, kot so bakterije, virusi … (antigeni), in tako preprečiti njihovo škodljivo delovanje. Naše telo je sposobno tvoriti protitelesa proti praktično vsaki snovi v naravi, nastajajo pa v belih krvnih celicah (limfociti B). Najpogostejši pokazatelji, da naša imunost peša, so utrujenost, pogoste okužbe, vnetja, alergijske reakcije, kronična driska, počasno celjenje ran … Negativno naj bi na imunski sistem vplivali nezdrava prehrana, stres, pomanjkanje spanca, kajenje, težko fizično in mentalno delo.

Vloga aminokislin

Za tvorbo specifičnih protiteles naš imunski sistem potrebuje tudi optimalno oskrbo z ustreznimi aminokislinami, ki so osnovni gradniki beljakovin. Vpletajo se v skoraj vse procese, ki potekajo v živih bitjih, nujno so potrebne za pravilno rast in razvoj našega telesa. V naravi obstaja veliko aminokislin, a le 20 je takšnih, ki tvorijo standardni genetski zapis in v različnih kombinacijah beljakovine. To so standardne ali proteinogene aminokisline in so nujne za sintezo beljakovinskih molekul.

Poznamo esencialne aminokisline, ki jih telo ne more ustvariti samo in jih mora za normalno delovanje nujno dobiti s hrano (histidin, leucin, lizin, treonin, triptofan, valin, izoleucin, fenilalanin, metionin), ter neesencialne aminokisline, ki jih lahko naše celice sintetizirajo same (arginin, alanin, aspartat, aspargin, cistein, glutamin, glutamat, prolin, serin, glicin, tirozin). Aminokisline so aktivne na različnih ravneh imunskega sistema, med drugim prispevajo k tvorbi protiteles, povečujejo učinkovitost celic požiralk (fagocitov) pri imunski obrambi, spodbujajo tvorbo limfocitov, delujejo stabilizacijsko na sluznico črevesja …

Prehranski dodatki

imunski sistem 66 2Pomanjkanje aminokislin v telesu torej posledično privede do pomanjkanja beljakovin. To pa povzroča med drugim tudi motnje v delovanju imunskega sistema. V primeru bolj intenzivnega imunskega odziva se namreč močno povečajo potrebe po aminokislinah in energiji. Ključno je uživanje raznovrstne prehrane, da telesu priskrbimo potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale. Kadar ne moremo popolnoma zadovoljiti vnosa aminokislin v telo, predvsem v obdobju povečanih potreb organizma, so na voljo prehranska dopolnila, ki vsebujejo ustrezno razmerje aminokislin, vitaminov in mineralov. Priporočljivo je uživanje aminokislin v obliki prehranskih dopolnil s predpono L, ki nakazuje, da je struktura aminokisline enaka naravni.

Splošni ukrepi za krepitev imunskega sistema:

  • Uživanje zadostnih količin zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov in hrane z nizko vsebnostjo nasičenih maščob.
  • Odsvetovano je kajenje in uživanje prekomernih količin alkohola.
  • Redna telesna aktivnost vsaj pol ure na dan.
  • Vzdrževanje primerne telesne teže.
  • Urejen krvni tlak.
  • Zadostna količina spanja, vsaj 8 ur na noč.
  • Redno umivanje rok in zadostna termična obdelava mesa preprečujeta razne okužbe.
  • Izogibanje stresu.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112