Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Se tudi vi težko zberete?

dec 15

Težave z zbranostjo se občasno pojavljajo pri večini ljudi. Povprečno naš um pri enostavni dejavnosti, kot je branje, tava stran od vsebine od 15 do 20 odstotkov časa, ki ga namenimo branju. Največkrat se s težavami z osredotočenjem srečamo ob utrujenosti in čustvenem stresu.

Na koncentracijo oziroma sposobnost usmerjanja pozornosti v določeno miselno aktivnost za neko časovno obdobje vplivajo še drugi telesni in psihični dejavniki. Več o simptomih motenj koncentracije, vzrokih za njihov nastanek in o učinkovitem obvladovanju težav z zbranostjo si lahko preberete v nadaljevanju.

Kakšni so simptomi in znaki motenj pozornosti in koncentracije?

zbranost 54 1Pozornost se običajno zelo hitro premika z enega predmeta na drugega, saj gre za vklop in izklop določene miselne dejavnosti in nenehne odločitve, čemu bomo namenili pozornost in čemu ne. Z zadostnimi sposobnostmi koncentracije preprečujemo vpliv motenj, kot so nepomembne misli in dražljaji iz okolja, in zaviramo dejanja, ki bi lahko povzročila, da izgubimo pozornost. Za vzdrževanje pozornosti je pomembno uglašeno medsebojno delovanje živčnih celic v prednjih delih možganov in ustrezno ravnovesje med živčnimi prenašalci, kot so noradrenalin, dopamin in serotonin. Ko je koncentracija na najvišji ravni, delamo lažje, hitreje in bolj učinkovito. Težave s koncentracijo postanejo moteče, ko ovirajo našo sposobnost, da dokončamo delo. Raven koncentracije se razlikuje glede na interes za nalogo, naše primarne sposobnosti, telesno in psihično stanje in glede na količino motenj v okolju, v katerem delamo. Otroci nimajo enakih sposobnosti za osredotočanje kot odrasli, saj njihovi možgani še niso dokončno razviti. Pri otrocih se motnje pozornosti kažejo predvsem pri sledenju pouku v šoli in pri opravljanju domačih nalog. Težave imajo lahko tudi pri spremljanju televizijskih oddaj in filmov ali z organiziranostjo pri igri. V pogovoru delujejo odsotni, kot bi neprestano sanjarili. Odrasli težko opravljajo miselno delo dalj časa, veliko pozabljajo, vse jih hitro zmoti, težko berejo, delo opravijo le »na pol« oziroma za dokončanje neke naloge porabijo preveč časa.

Kaj so vzroki za nastanek težav?

Poznavanje vzrokov za težave z zbranostjo in razločevanje med občasnimi težavami in pravimi motnjami, ki jih srečamo pri nekaterih psihičnih motnjah in telesnih boleznih, je pomembno za njihovo učinkovito obvladovanje. Pomanjkanje koncentracije se pri zdravih ljudeh najpogosteje pojavi ob izčrpanosti zaradi pomanjkanja spanja ali počitka in ob prevelikih obremenitvah. Pomemben negativen vpliv ima lahko tudi nezadosten vnos hranil in tekočine. Trajnejše motnje koncenracije so lahko povezane s telesnimi bolečinami, hormonskimi spremembami v nosečnosti in menopavzi ter s čustvenim stresom oziroma zaskrbljenostjo. Vzdrževanje pozornosti je seveda težje v kaotičnem okolju z veliko dražljaji, kot so na primer telefoni in informacije, ki nas bombardirajo iz interneta, ali hrup iz okolja. Še posebno naporno je vzdrževanje pozornosti takrat, ko je pričakovano, da moramo hkrati opravljati več različnih miselnih dejavnosti.

Sposobnost osredotočanja je lahko trajno zmanjšana pri telesnih stanjih, kot so bolezni ščitnice, možganske poškodbe in ob škodljivi rabi psihoaktivnih substanc. Zelo moteče so motnje koncentracije pri anksiozno-depresivnih in stresnih motnjah ter ob izgorelosti. Največkrat pa o motnjah pozornosti govorimo pri hiperkinetični motnji (ang. ADHD – attention deficit hyperactivity disorder), pri kateri se motnjam pozornosti lahko pridružujejo še znaki povečane gibalne aktivnosti in impulzivnost.

Kako učinkovito obvladovati težave z zbranostjo?

Koncentracija je dejanje volje in se ne izvaja avtomatično. Je spretnost, ki se je moramo naučiti in jo je mogoče izboljšati z vajo. Za uspešno dokončanje neke miselne naloge so pomembni motiviranost, ustrezna psihofizična pripravljenost in primerno, predvsem dovolj mirno delovno okolje.

Razumljivo se zdi, da je za zbrano miselno delo potrebna spočitost oziroma od devet do sedem ur spanja na noč, vprašanje pa je, če si dandanes kot šolajoči ali kot zaposleni za spanje in kakovosten počitek ob vseh dnevnih obveznostih lahko vzamemo dovolj časa. Najhitreje izčrpanost prizadene prav selektivno pozornost oziroma sposobnost slediti enemu viru informacij in ignorirati druge vire. Ob moteni koncentraciji zaradi kronične utrujenosti in ob poplavi informacij, ki nas obdajajo, se čas reševanja enostavnih nalog lahko tako podaljša, da nam zmanjka časa za počitek in težave se kopičijo.

Večopravilnost, ki je velikokrat pričakovan način dela v različnih delovnih okoljih, stalno terja sprejemanje odločitev, katero nalogo bomo obravnavali prednostno in katero bomo začasno odložili. Nenehno izbiranje prednostnih opravil pa pomeni dodaten miselni napor in s tem tudi dodaten psihični stres.

Pogosto kaotična delovna okolja, kronična utrujenost in kompleksnost delovnih zadolžitev so torej dejavniki, ki največkrat s skupnimi, med seboj prepletajočimi se vplivi otežujejo zbranost pri delu tudi pri ljudeh brez primarnih težav s koncentracijo, še bolj pa pri tistih, ki se že sicer soočajo s telesnimi boleznimi in psihičnimi motnjami. Povzamemo lahko, da je ob težavah z zbranostjo najprej treba poskrbeti za vzpostavitev zdravega življenjskega sloga. Poleg ustrezne prehrane sta pomembna ustrezen ritem spanja in budnosti ter dovolj časa za počitek od dela, ki naj bi vključeval telesno aktivnost in druge sprostitvene dejavnosti. Od zunanjih dejavnikov je pomembno zagotoviti ustrezno delovno okolje s čim manj motečimi dejavniki, kot so viri motečih informacij in hrup.

V primeru vztrajanja težav kljub zagotovitvi primernih pogojev za delo in ustreznemu življenjskemu slogu je smiselno skupaj z zdravnikom ali drugim strokovnjakom za duševno zdravje raziskati druge možne vzroke motenj koncentracije. Najpogosteje po izključitvi organskih vzrokov, kot so na primer hormonske motnje, ugotavljamo anksiozno- -depresivne motnje in hiperkinetično motnjo oziroma ADHD, ki naj bi se pojavljala pri 10– 20 odstotkih otrok in 4 odstotkih odraslih. Simptomatika ADHD ovira splošno funkcioniranje, kar se pri otrocih ponavadi najprej pokaže z učnimi težavami in slabšim učnim uspehom. Pozneje v mladostništvu postajajo izrazitejše težave v medvrstniških odnosih, v odrasli dobi pa je pogosto dosežena nižja stopnja izobrazbe in se motnji pridružujejo zapleti, kot so disocialno vedenje, kriminalna dejanja in zloraba psihoaktivnih snovi. Pomembno je vedeti, da lahko z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem tako z zdravili kot z vedenjsko-kognitivnimi ukrepi motnjo uspešno obvladujemo in tako preprečujemo nadaljnje zaplete.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112