Kopajmo se z glavo

avg 16

Kopališča kar vabijo k osvežitvi. Morje, reke in jezera so v Sloveniji načeloma čisti, več previdnosti je potrebne pri kopanju v bazenih. Seveda je nujno pomisliti tudi na varnost in zdravje. Kakšnim tveganjem smo izpostavljeni med kopanjem?

kopajmo se z glavo

Kopališča so različna

Poznamo naravna kopališča, kjer upravljavec spremlja kakovost kopalne vode, za varnost kopalcev pa skrbijo usposobljeni reševalci iz vode. Območje kopališča je vidno označeno, vodne površine, namenjene kopanju, so ograjene. Urejeni so dostopi v vodo in iz nje, sanitarije, prostor za prvo pomoč in za reševalca iz vode ter dostop do pitne vode. Na kopalnih območjih spremljajo kakovost vode, za dodatno varnost ni posebej poskrbljeno, lokalne skupnosti skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti. Kopalcev nihče ne nadzoruje, vodne površine niso vidno označene, zato se kopalci ne smejo preveč oddaljiti od obale – v morju le do 150 metrov, v jezerih do 100 metrov in v rekah do 30 metrov.

Kakovost vode

Na divjih kopališčih, ki niso na seznamu kopalnih voda, nihče ne spremlja kakovosti vode, ni varovanja pred utopitvami in drugimi nesrečami. V teh vodah se kopamo na lastno odgovornost.

V vseh naravnih kopalnih vodah izvajajo nadzor kakovosti z državnim monitoringom (spremljanjem) kakovosti naravnih kopalnih voda v času kopalne sezone, ki v celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra.

Tradicionalno priljubljena naravna kopališča v Sloveniji z vidika čistoče niso sporna, bolj pazljivi moramo biti pri bazenih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer spremljajo kakovost vode v približno 200 bazenih, so v letu 2014 ugotovili neskladnost zaradi enega ali več mikrobioloških parametrov pri štirih odstotkih vseh odvzetih vzorcev.

Največkrat je težava v slabih higienskih navadah kopalcev, zato se v bazenskih vodah znajdejo znatne količine fekalij, ki vsebujejo neželene organizme, predvsem bakterijo E.coli. Kloriranje ne more zagotoviti 100-odstotne čistosti vode, zato bodimo pri osebni higieni še posebej dosledni, oprhajmo se pred vsakim vstopom v bazen.

Na NIJZ priporočajo kopanje oziroma plavanje le tam, kjer spremljajo kakovost kopalne vode, ne pa na nenadzorovanih območjih vodnih površin.

Priporočila za varno kopanje

Dobro je upoštevati tudi nekaj priporočil za varno uživanje v vodah. Med plavanjem ne požirajmo vode, zlasti ne otroci, po kopanju pa se je treba čim prej stuširati s pitno vodo. Ne kopajmo se po močnem dežju, saj se zaradi meteornega spiranja površin v zaledju lahko poveča mikrobiološka onesnaženost vode, zaradi povečanega pretoka so reke lahko nevarne, tudi valovi v morju in tokovi pri plimovanju. Ob nenadnem poslabšanju vremena pojdimo čim prej iz vode.

Kopanju se moramo odpovedati, če imamo na koži rane ali akutna vnetja (zlasti vnetja oči, ušes, prehladna obolenja) ali če smo imeli v zadnjem tednu drisko. Posebej previdni morajo biti bolniki s kroničnimi boleznimi (sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, oslabljen imunski sistem). Tveganje za okužbe je večje pri otrocih in starejših, ob podhladitvi, utrujenosti in daljši izpostavljenosti onesnaženi vodi.

Preveriti je treba tudi vidljivost v vodi do dna, ki mora biti prosto in trdno, brez ostrih odpadkov (igle, zlomljeno steklo, pločevinke, steklenice, plastika, bodeča žica …). Oceniti je treba tudi varnost vstopa v vodo in morebitno prisotnost alg ali drugih podvodnih rastlin, ki zmanjšajo vidljivost in ovirajo gibanje v vodi. Za vstop v vodo si obujmo primerno obutev, ki ščiti pred zdrsom in poškodbami. Varovati se moramo pred ugrizi kač, piki žuželk. Alergični na pike insektov morajo s sabo na kopanje vzeti ustrezna zdravila. Posebej previdni moramo biti pri skokih v vodo, potapljanju in tudi samem plavanju. Nikoli ne plavajmo sami in ne precenjujmo svojih plavalnih sposobnosti. Ne podcenjujmo moči narave, rečnih tokov, brzic, vrtincev, valov in tokov pri plimovanju. Ne skačimo v vodo z dreves, balkonov. Na morju plavajmo le znotraj z bojami označenih plavalnih območij.

Seveda pa ne smemo pozabiti paziti tudi na osebne stvari, osebne dokumente, ki jih imamo s sabo, vrednejše predmete pa pustimo doma. Poskrbimo za odpadke, ničesar ne mečimo v vodo in tako ohranimo okolje čisto. In ne pozabimo – tako na kopalnih območjih kot na naravnih kopališčih se kopamo na lastno odgovornost!

Kopanje in težave z ušesi

Kopalni užitki imajo lahko za posledico tudi težave z ušesi. Poleg različnih vnetij ušes lahko po kopanju pri povečani količini ušesnega masla v sluhovodu to nabrekne in tvori trši čep, ki ovira sluh, povzroči pa lahko tudi vnetje sluhovoda. Po kopanju je treba zato ušesa vedno dobro osušiti. Nikar ne drezajte v sluhovoda z vatirano palčko, temveč z gibi glave naprej in na obe strani spravite vodo iz ušes, nato pa obrišite zunanji del ušesa. V lekarnah je na voljo veliko pripravkov brez recepta za odstranjevanje odvečnega ušesnega masla v obliki kapljic ali pršil, že nastale čepe pa naj odstrani zdravnik.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112