Kolikor gre ven, mora nazaj noter

avg 16

Letošnje sicer težko pričakovano poletje prinaša s seboj tudi vročinske valove s temperaturami krepko nad 30 stopinjami Celzija. V takih pogojih je naše telo pod veliko toplotno obremenitvijo, ki jo občuti kot stres, na katerega se mora prilagoditi. Ogroženi so predvsem majhni otroci in starejši, ki v takih razmerah hitro podležejo dehidraciji in vročinski kapi.

dehidracija 1Voda je življenje! Kako resničen je ta stavek, pove že dejstvo, da je človeško telo sestavljeno pretežno iz vode. Pri otrocih ta delež znaša kar okoli 75 odstotkov teže, pri odraslih okoli 65 odstotkov, pri starejših pa je ta delež še nekoliko manjši, okoli 60 odstotkov. Večino tega, kar dve tretjini, predstavlja znotrajcelična tekočina. Stopnja hidracije telesa se stalno spreminja, saj gre za dinamično ravnovesje, vodo in elektrolite vsakodnevno izgubljamo z znojenjem, dihanjem, uriniranjem in odvajanjem blata, po drugi strani pa izgubljeno nadomeščamo s pitjem tekočin. Kadar izguba vode v telesu preseže njen vnos, govorimo o dehidraciji. Simptomi so odvisni od stopnje dehidracije, ki variira od blage (3–5 odstotkov) do hude (10–15 odstotkov). Več kot 15-odstotna izguba vode iz telesa je lahko že smrtno nevarna.

Razlogi za dehidracijo

Povečana izguba je lahko posledica povečanega znojenja zaradi povišane telesne temperature, povišane temperature okolja ali intenzivne športne aktivnosti. Bolezni, ki pospešijo odvajanje vode, so še črevesne infekcije (driska, bruhanje), sladkorna bolezen, addisonova bolezen, hipertiroza (povečano delovanje ščitnice), poškodbe ali bolezni kože, ki prizadenejo večjo površino in onemogočijo regulacijo izhlapevanja vode … Dehidracijo povzročajo tudi nekatera zdravila (diuretiki in odvajala). Zmanjšan vnos je lahko tudi posledica omejitve tekočin iz zdravstvenih razlogov (srčno popuščanje), samoomejitve tekočin (nekatere starejše moti pogostejša potreba po odvajanju oziroma nezmožnost zadrževanja) ali nezmožnosti zadostnega vnosa (pomanjkanje pitne vode, invalidnost, duševna prizadetost, motnje zavesti, poškodbe ust, motnje požiranja …).

Simptomi

Ob blagi dehidraciji se najprej pojavi žeja, ki nas opozori, da moramo začeti nadomeščati tekočino. Če tega ne uspemo storiti, sledijo slabše počutje, razdražljivost, glavobol in utrujenost. Količina izločenega urina se zmanjša in njegova koncentracija se poveča, barva urina postane temnejša, skoraj oranžna. Upočasnita se tudi znojenje in izločanje sline (suha usta). Če se izguba tekočin še nadaljuje, se pojavijo motnje zavesti (zmedenost), omotica, nižji krvni tlak in hitrejše bitje srca. Pogoste so vrtoglavice (ob vstajanju) zaradi večjega nihanja krvnega tlaka (ortostatska hipotenzija), ki se prej pojavi pri starejših. Zaznamo neprijeten zadah iz ust in slabši turgor kože. Ob hudi dehidraciji lahko zaradi motenj elektrolitov, odpovedi ledvic in hipovolemičnega šoka nastopi tudi smrt.

dehidracija 3Koliko tekočin zaužiti na dan?

Človek z uriniranjem vsakodnevno izgubi en liter, z znojenjem en liter, z dihanjem pol litra vode in še nekaj malega (do pol litra) z odvajanjem blata. V povprečju mora tako vsak dan nadomestiti približno tri litre. Običajno povrnemo 1–2 litra s pitjem in dodatni liter s hrano (juha, sadje, zelenjava). Potrebe se seveda razlikujejo in so odvisne od spola, starosti, telesne teže, telesne aktivnosti in zdravstvenega stanja posameznika. Najenostavneje zadostnost vnosa tekočine preverimo z barvo urina. Ta naj bi bil blede oziroma svetlo rumene barve. Za dojenčke velja, da naj bi bili mokri ob vsakem previjanju, torej vsaj 5–8-krat na dan. Primerno stopnjo hidracije ocenimo še s tipanjem tonusa mečav (mehkih delov lobanje), z oceno sesanja, primernega potenja in z opazovanjem splošnega razpoloženja. Sami pri sebi lahko preverite še vlažnost jezika in turgor (elastičnost) kože. Če ste primerno hidrirani, bo jezik vlažen. Če uščipnete kožo na hrbtišču dlani, se mora ta takoj povrniti v prvotno lego. V nekaterih primerih zdravniki svetujemo povečan vnos tekočin, denimo med nosečnostjo in pri dojenju, pri ledvičnih kamnih, putiki, okužbi sečil, povišani telesni temperaturi, zaprtju … Spet pri drugih zdravstvenih stanjih pa je potrebna omejitev tekočin (srčno popuščanje, ledvični bolniki …).

Preventiva

Najbolj učinkovito preprečevanje dehidracije je pravočasno pitje tekočin, najbolje vode. Ob povečani izgubi začnite nadomeščati še pred prvimi simptomi. Izogibajte se športnim aktivnostim ob visoki zunanji temperaturi in visoki vlažnosti, saj se telo ne more zadostno ohlajati. Vsaj pol ure pred načrtovano telesno aktivnostjo popijte 2–3 kozarce vode. Med vadbo pijte po požirkih, na vsakih 15–20 minut (odvisno od intenzivnosti). Držite se pravila »kolikor gre ven, mora nazaj noter«. V primeru driske ali bruhanja pri dojenčkih ne prenehajte z dojenjem. Materino mleko pomaga izboljšati imunski odziv in s protitelesi v sebi ščiti pred okužbo. V poletnih mesecih nosite lahka in zračna oblačila svetlih barv. Poiščite senco oziroma klimatiziran prostor in dovolite telesu, da se ohladi. Izogibajte se ledenim pijačam, začinjeni in mastni hrani. Uživajte hrano z veliko tekočine (lubenice, jagode, češnje, kumare, solate …).

Ob znakih zmerne dehidracije svetujemo uživanje oralnih rehidracijskih raztopin, s katerimi poleg tekočine nadomestite tudi izgubljene elektrolite. Dober nadomestek so tudi izotonični napitki za športnike ali domača rehidracijska raztopina za odrasle, ki si jo lahko pripravite sami: v en liter prekuhane vode dodajte pet jedilnih žlic sladkorja, eno čajno žličko kuhinjske soli in sok dveh pomaranč.

Zdravljenje

Najpogostejši razlog za hitro izgubo tekočin so trebušne viroze (gastroenteritis) z bruhanjem in drisko. V primeru driske se izogibajte sladkim sadnim sokovom, gaziranim pijačam in mlečnim napitkom, saj ti še povečajo pogostost odvajanj. Ob bruhanju nadomeščajte tekočino počasi. Začnite z malimi požirki, na nekaj minut, da se vsebina lažje obdrži v želodcu. Nekaterim pomaga tudi lizanje vodenih lučk. Otrokom ali starejšim, ki imajo rane v ustih (afte), priporočamo, da pijejo s slamico in tako omilijo bolečine ob pitju. Prava kava in alkohol še pospešita odvajanje vode (delujeta diuretično) in pospešujeta potenje, zato ju odsvetujemo. Povišano telesno temperaturo nižajte z antipiretiki (paracetamol, nesteroidni antirevmatiki) in s tem zmanjšajte dodatno izgubljanje tekočine ob potenju.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Zdravniška pomoč je potrebna pri neuspešnem nadomeščanju tekočin (denimo ob bruhanju ali driski), če je ob dehidraciji prisotna bolečina ali povišana telesna temperatura, ki traja več kot dva ali tri dni. Kadar opazimo zmanjšano izločenje urina ali celo motnje zavesti (zmedenost, zaspanost, oslabelost …) gre ponavadi že za hudo dehidracijo, pri kateri je treba osebo hospitalizirati. Ogroženi so predvsem majhni otroci in starejši. Starejši zaradi številnih kroničnih bolezni, manjše mišične mase in slabšega občutka za žejo prej podležejo komplikacijam. Zdravnik s kontrolo krvi in urina ugotovi vzrok težav in stopnjo dehidracije ter oceni potrebo po nadomeščanju tekočin v obliki intravenozne infuzije.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112