Naš vsakdanji stres

okt 07

Zadnje čase je stres zelo priljubljena tema v pogovorih o človeškem zdravju. O njem tako rekoč vsi vse vemo, saj smo konec koncev vsi ves čas pod stresom. Ali je res tako?


Kaj je stres

stres 18 1

Širše gledano je stres odziv telesa in duha na dogodek ali dražljaj, ki zmoti ravnovesje. Tovrstne dogodke ali dražljaje imenujemo stresorji, odziv nanje pa je odvisen od velikega števila dejavnikov. Stresni dogodki sprožajo številne odzive v telesu. Vzemimo za primer strah. Kadar nas nekaj prestraši, se bliskovito sproži cela kaskada biokemičnih dogodkov v telesu; prek več različnih mehanizmov se izloči vrsta stresnih hormonov in kemikalij, ki neposredno vplivajo na večino ključnih procesov v organizmu. Povečano izločanje kateholaminov, kortizola in spolnih hormonov tedaj občutimo predvsem kot napetost in razbijanje srca. V biologiji imenujemo to odziv »boj ali beg«, kar pomeni, da stresor, ki sproži tovr- Rok Lokar, dr. med. spec. druž. med. stno stresno reakcijo, organizem neposredno pripravi na ustrezen odziv. Z evolucijskega vidika je tak odziv telesa seveda zelo primeren, človek je namreč brez ustreznega orodja precej nebogljena živalska vrsta. Podobno bi lahko rekli za veliko večino dogodkov, kjer je stresor pravilno spoznan in je reakcija telesa (in duha) primerna.

Ali je stres škodljiv

Odgovor na to vprašanje ni enoznačen. Iz zgornjega odstavka lahko razberemo, da je v nekaterih primerih stres koristen, saj nam lahko celo reši življenje. Ali je stresni odziv ustrezen, pa je najprej odvisno od tega, ali je stresor sploh pravilno prepoznan. Zagotovo ni ustrezno, če se ustrašimo nečesa ali nekoga, ki nas ne ogroža, po drugi strani pa je seveda lahko zelo škodljivo, če resnične nevarnosti ne prepoznamo. Pogoste zmote pri prepoznavanju stresa vodijo v prepogoste stresne odzive.

Težave večinoma povzročata dolgotrajna izpostavljenost stresu in predvsem naša čustvena uravnanost, od katere je najbolj odvisno, kako se bomo čustveno odzvali na že povzročen stres. Predvsem slednje, negativen čustveni odziv, je tisto, kar v resnici zaznavamo kot neprijetnost stresa.

Katere vrste stresa poznamo

V literaturi včasih zasledimo delitev stresa na dobrega (angl. eustress) in slabega (angl. distress). Čeprav gre navidez za preprosto delitev, ni tako. Gre namreč za to, kako čustveno reagiramo na določen stres, kar pa je, kot smo že zapisali, odvisno od naše čustvene naravnanosti. Vzemimo za primer sestanek z zoprnim sogovornikom. Z vnaprejšnjo negativno nastrojenostjo bo vsekakor zelo stresen. Če pa si vnaprej zastavimo pozitiven cilj (npr.: Naredil bom največ, kar se v danih okoliščinah storiti da, ohranil bom mirno kri in se ne bom odzival na provokacije), se kaj lahko zgodi, da bomo po uspešno končanem sestanku čutili mir in zadovoljstvo. Za dober, koristen ali vsaj neškodljiv odziv na stres je torej ključna pozitivna osebnostna naravnanost.

Učinki dolgotrajnega stresa

Daljša izpostavljenost stresu povzroča številne povsem telesne težave, kot so astma, arterijska hipertenzija, prebavne motnje, srčne aritmije, bolečine v sklepih in glavoboli. Ob tem posredno ali neposredno vpliva na razpoloženje in večinoma povzroča kombinacijo tesnobe in depresije. Prevladuje lahko ena ali druga, lahko sta obe enako izraženi in lahko obe v zelo težki obliki. S stresom povzročena škoda v telesu je medicinsko pogosto težko obvladljiva, saj osnovni dejavniki, ki so jo zakrivili, navadno vztrajajo dalje. Zategadelj je še posebno v primerih, ko so težave sicer stresno pogojene, a po videzu povsem telesne, ciljano zdravljenje telesne težave velikokrat neuspešno.

Pozitivna naravnanost

Ohraniti ustrezno čustveno naravnanost v nekaterih okoliščinah seveda ni preprosto, a je treba vedeti, da ta veščina nikomur ni podarjena, temveč je tako kot vse veščine pridobljena z vadbo. Veliko večino razmeroma nepomembnih vsakodnevnih stresov se da s tovrstnim treningom v celoti izničiti ali se jim ogniti. Pomembno je ohraniti mirno kri (če sin že stotič ni pospravil svojih stvari, to vseeno ni razlog za slabo voljo), samozavest (če nas nekdo žali ali ponižuje, s tem veliko pove o slabostih svojega, ne našega karakterja), ne jemati osebno stvari, ki niso osebne (voznik, ki nam zapelje v škarje, ne želi dražiti ravno nas osebno), in se vnaprej pozitivno pripraviti na okoliščine, predvsem predvidljivo neugodne, pa tudi na nepredvidljive.

Obramba pred škodljivimi stresnimi odzivi

Zgoraj omenjena pozitivna naravnanost je daleč najboljši način boja proti stresu. Pomembno je prevetriti svoje vrednote in močno omejiti pomen tistih, ki so preveč odvisne od drugih. Najboljši primer za to in v našem okolju tudi najpogostejši vzrok težav sta navidez zelo podobni vrednoti: služba in delo. Mnogi med njima sploh ne razlikujejo, vendar se ti vrednoti med seboj tako razlikujeta, da se bolj skoraj ne bi mogli. Za potrjevanje prve je namreč potrebno priznanje neke tretje osebe (sodelavca ali nadrejenega), medtem ko je za potrjevanje druge zadolžen vsak zase. Razlika je bistvena. Zapomnimo si: varne vrednote so tiste, ki jih lahko potrjujemo sami ali naši bližnji; škodljive so tiste, kjer je potrjevanje odvisno od tretjih oseb, ki imajo ravno tako svoje težave in nam niso nujno naklonjene.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112