Imunski sistem

okt 07

Ideja o povečanju imunske odpornosti že dolgo buri domišljijo zdravnikov in pacientov. Čeprav je zelo mamljiva, se je žal izkazala tudi za zelo izmuzljivo. Imunski sistem je namreč v telo vgrajen varnostni (obrambni) sistem, ki nas ščiti pred vdorom patogenov.

imunski sistem 18 1Patogeni so tuji organizmi oziroma povzročitelji bolezni (bakterij, virusov, paraziti in plesni) in škodljive snovi iz okolja. Naš imunski sistem sodeluje tudi v procesu prepoznavanja lastnih nenormalnih celic in s tem zavira nastanek in razvoj raka. Naše telo se vsak dan srečuje z več sto bakterijami in virusi, a kljub temu ne zbolimo. Kot je imunski sistem odličen v svoji vlogi varuha, je, če se pretirano aktivira ali okvari, lahko za zdravje tudi škodljiv. Primer napačnega ali pretiranega delovanja imunskega sistema so imunske bolezni, ki lahko prizadenejo različne organe in povzročijo invalidnost, raka ali celo smrt (npr. revmatoidni artritis, temporalni arteritis, polimialgije, alergije - anafilaktična reakcija, astma, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis itn.).

V primeru slabšega delovanja imunskega sistema pa se srečujemo s ponavljajočimi se, življenjsko ogrožajočimi okužbami. Okvare imunskega sistema so večinoma genetske, a jih lahko povzročijo tudi nekatere bolezni (npr, levkemija, aids itn.) in zdravila (npr. citostatiki, kortikosteroidi itn.).

Delovanje imunskega sistema določa približno tisoč genov in je natančno nadzorovano

Imunski sistem sestavljajo imunske celice (bele krvničke ali levkociti), ki niso zbrane v enem samem organu. Gre za kompleksen sistem, v katerem imajo organi, kot so priželjc, kostni mozeg, limfne žleze, bezgavke, jetra, vranica, sluznice dihal, prebavil, sečil in rodil ter drugi organi in tkiva, vsak svojo vlogo pri zorenju imunskih celic. Obramba poteka na več nivojih. Prva obrambna črta je naš največji organ, to je koža. Kjer telo ni pokrito s kožo, so sluznice (prebavil, dihal, sečil, spolnih organov) tiste, ki preprečijo vstop patogenom v telo. Sluz in migetalčni epitelij v dihalnih poteh ter slina in solze imajo nalogo mehanskega odstranjevanja tujkov, ki se ujamejo na svoji poti. Želodčna kislina pa uniči večino bakterij, ki prek prebavil vstopajo v naše telo.

Kar se izmuzne prvi obrambni črti, naleti na imunski sistem v krvi in tkivih. Poenostavljeno razdelimo imunost na prirojeno in pridobljeno. Prirojeno predstavljajo različne bele krvničke (nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci, monociti, mastociti, makrofagi in drugi fagociti), ki so v tako rekoč vseh delih telesa. Naloga tega imunskega sistema je, da prepozna telesu tujo snov in jo uniči. Pri prepoznavi sodelujejo različne vrste celic, ki sprožijo vnetni proces s sproščanjem vnetnih mediatorjev (citokini, interlevkini) in posledično tvorbo obrambnih celic (limfocitov B), ki tvorijo protitelesa.

Protitelesa so molekule, ki se vežejo na antigen in opozorijo druge imunske celice, katere celice je treba odstraniti. Limfociti T sodelujejo pri reakcijah celične imunosti in usmerjajo imunski odziv. Glavna značilnost limfocitov je specifičnost, saj vsak limfocit prepozna le enega ali le nekaj zelo podobnih antigenov. Poglavitna značilnost pridobljene imunosti je imunski spomin. Ko se imunski sistem sreča z določenim antigenom (delom patogena), ostane v telesu povečano število tistih limfocitov, ki so sposobni ta antigen prepoznati takoj ob ponovnem srečanju. To so spominske celice. Ob ponovnem stiku z istim antigenom bo zato obrambna imunska reakcija hitrejša in bolj učinkovita. Na tem temelji učinkovitost cepljenja proti nekaterim okužbam. Po drugi strani lahko imunski sistem prepozna telesu nenevarne snovi in jih tolerira, kar imenujemo imunska toleranca. Pri naravni odpornosti gre torej za resnično kompleksen mehanizem, v katerem sodelujejo živčni sistem, endokrine žleze in imunski sistem. To ravnovesje se vzdržuje tako, da so ti sistemi pravzaprav v stalni komunikaciji in sprememba enega vpliva na odziv drugih dveh (povratna zanka), zato s spremembo ene same komponente skoraj ni mogoče povzročiti želenega učinka. Na srečo so tu še dodatni dejavniki, na katere lažje vplivamo in ki posredno odločajo o uspešnosti našega obrambnega odziva. Neprimerna prehranjenost (telesna teža), nezadostna količina mikroelementov (vitaminov in mineralov) v prehrani, neprimeren obseg dnevne telesne aktivnosti, izpostavljenost kroničnemu stresu in pomanjkanje spanca si zaslužijo svoje mesto, ko govorimo o tem, kako si izboljšati imunost.

Veliko študij je že ugotavljalo učinek posameznih rastlinskih dodatkov za izboljšanje imunosti, ker pa je težko izključiti vse druge dejavnike (utrujenost, stres, genetsko variabilni imunski odziv itn.), ki vplivajo na končni rezultat, so njihove ugotovitve nezanesljive. Vsekakor pa se je nadomeščanje slabih življenjskih navad z dobrimi izkazalo kot uspešno pri krepitvi zdravja in posredno s tem tudi imunosti.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112