Natisni to stran

Ustni zadah

okt 07

Danes se ljudje pogosto srečujejo z ustnim zadahom. Ta se pojavlja zjutraj, v službi, lahko tudi zvečer, v družbi prijateljev in znancev ter nas spravlja v zadrego.

ustni zadah 18 1Pojav vzbuja dvom in skrb o zdravju v ustni votlini. 90 odstotkov vzrokov prihaja iz ustne votline, 5 odstotkov jih ima otorinolaringološki vzrok, v 5 odstotkih pa je vzrok neznan oziroma sistemske narave (Delanghe, 1997).

Pojav zadaha ima lahko za ozadje resno sistemsko bolezen ali pa je povsem prehodne narave. Slednji, ki ga imenujemo prehodni ustni zadah, je posledica ostanka hrane v ustih, dehidracije ustne sluznice ali nočnega delovanja ustnega biofilma – bakterij. Odpravimo ga že s spiranjem ustne votline z vodo ali ščetkanjem zob. Bolezenski zadah je simptom, ki je posledica bolezenskega dogajanja v ustih ali drugje v telesu. Pojavlja se pogosto ali pa je kar stalen.

Vse telesne površine, ki so v stiku z zunanjim svetom, pokriva plast bakterij, ki jo imenujemo biofilm. Bakterije so v njem urejene v skupnosti, ki so v ravnovesju z našim telesom. Z okvaro naših obrambnih sposobnosti ali z vnosom bolezenskih vrst bakterij oziroma povečanjem njihovega števila v biofilmu pride do razraščanja in s tem do lokalnih ali sistemskih vnetij.

Ustna votlina je začetek prebavnega trakta in kot taka poseljuje tudi do sedemsto različnih vrst bakterij. Takoj po odstranitvi biofilma z zobne površine (ščetkanje, ultrazvočno čiščenje) to poselijo nove bakterije iz okolice. Bakterije pomenijo običajno poselitev, ki je v ravnovesju z našo dlesnijo. S časom se vedno več bakterij pripne na biofilm, ki se počasi spreminja in s svojimi stranskimi produkti začne ogrožati sosednje strukture, dlesen. Govorimo o bolezenskem biofilmu, ki povzroči vnetje dlesni. Že po 48 urah se v biofilmu začno tvoriti prvi centri kalcifikacije, kar je začetek tvorbe zobnega kamna.

Z uporabo različnih ustnih sprejev, žvečilnih gumijev in agresivnih ustni vod ter zobnih past, ki hipno osvežijo oziroma odišavijo ustno votlino, le zabrišemo simptom bolezenskega dogajanja – razrast biofilma, vzroka ustnega zadaha, bakterijske poselitve, pa ne odstranimo. Slab zadah najpogosteje spremlja tudi vnetje dlesni in obzobnih tkiv zaradi nabiranja zobnih oblog in oblog na jeziku. Vneta dlesen je otekla, temnejše rdeče barve in na dotik (ščetka, hrana) krvavi. Ustni zadah je posledica slabe, neprimerne oziroma slabo nadzorovane ustne higiene, vnetja dlesni, razpadajočih zob, previsnih plomb in prevlek. Previsne plombe in prevleke tvorijo špranje pod ali nad nivojem dlesni in tako onemogočajo dostop nitkam ali medzobnim ščetkam. Bakterijam tako omogočijo mirno mesto za razmnoževanje.

Številni tujki, med katere sodijo tudi proteze in mostički, lahko zaradi svoje starosti ali slabega vzdrževanja povzročijo nastanek ustnega zadaha. Vsi ti dodatni elementi v ustih ustvarjajo za našo ščetko težje dostopna mesta, na katerih ne more odstraniti celotnega ustnega biofilma.

Pojavljanje ustnega zadaha je lahko tudi posledica enega od simptomov sistemskih bolezni, kot so diabetes (aceton), slabša ledvična funkcija (uremija), refluks želodčne vsebine, jetrne bolezni (amonijak) in vnetja obnosnih votlin ter dihalnih poti (bakterijsko ali virusno vnetje zgornjih dihalni poti). Ob obravnavi takšnega pacienta sta zelo pomembna natančna anamneza in temeljit klinični pregled, ki vključuje vse strukture ustne votline in tudi multidisciplinarno specialistično obravnavo ob prisotnosti sistemske bolezni. Odstranjevanja vzrokov se lotimo sistematsko. Predvsem je pomembno, da ovrednotimo stanje ustne higiene in naučimo pacienta temeljite in natančne higiene. Odstraniti je treba vsa mesta, na katerih potekajo ali pa se lahko razvijejo vnetni procesi (stare previsne plombe, mostički, prevleke, proteze). Veliko pozornosti posvetimo tudi mestom, ki so pacientu težje dostopna zaradi anatomskih posebnosti (rotacije zob, tesna stanja, izpad zoba iz zobne vrste).

Če je potrebno, načrtujemo tudi popolno dezinfekcijo ust, ki vključuje parodontološko obravnavo zobnih korenin in uporabo dezinfekcijskih ustnih vod. Ob prisotnosti starih protez te ponovno očistimo, dezinficiramo in spoliramo, s čimer zmanjšamo število mest, na katerih bi se lahko ponovno naselile bakterije biofilma. Proteze je treba vsakodnevno čistiti z zanje prilagojenimi ščetkami in milnico, nujno pa jih je shranjevati v vlažnem okolju (posoda s čisto vodo, vlažen robček ipd.).