Rak dojk je bolezen žensk. Stokrat pogostejši je pri ženskah, a v enem odstotku zbolijo tudi moški. V Sloveniji za njim zboli povprečno 10 do 15 moških na leto.

 

rak dojke m 1 dr01

Enako kot pri ženskah se tudi pri moških pogostost raka dojk veča s starostjo. Povprečna starost, pri kateri zbolijo moški, je 63 let. Pri moških, mlajših od 35 let, je rak izjemno redek. Ob starosti je eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj te bolezni tudi raven estrogena. Normalno vsak moški proizvaja nekaj estrogena, povišana raven pa se pojavi pri debelih moških, ker se v maščobah testosteron pretvarja v estradiol. Dejavniki tveganja so še jetrna obolenja, vključno z alkoholno cirozo, in zdravila, ki vplivajo na raven testosterona. Pomemben del tveganja nosijo geni. Pri genetski okvari, imenovani klinefelterjev sindrom, kjer ima moški namesto XY kromosom XXY, je 20-krat večja verjetnost za razvoj raka dojk. Prav tako je mutacija genov vrste BRCA tako pri ženskah kot pri moških nevarna za večjo pojavnost raka, zlasti pri mutaciji gena BRCA 2.

Moški spremembe zlahka otipajo

Diagnostika raka dojk pri moških je običajno bolj preprosta kot pri ženskah. Moške dojke so manjše in zato spremembo zlahka zatipajo. Najpogostejši spremembi pravimo ginekomastija. Ta nastane zaradi upada testosterona in učinka rasti ravni estrogenov. S staranjem pri moških namreč upada koncentracija testosterona v krvi, veča pa se nivo estrogena. Gre za nenevarno rast dojk, pri kateri pride do razvoja žlezne komponente moških prsi. Običajno je sprememba obojestranska in premakljiva, ni pa nujno simetrična. Žlezno tkivo se nahaja centralno pod bradavico, koža in bradavica nista spremenjeni. Prsi postanejo napete, kar spremlja občutek nelagodja in bolečine, zlasti na pritisk. Zanimivo je, da je ginekomastija pogosta tudi pri športnikih, ki si krepijo mišice tako, da uživajo testosteron ali steroide za povečanje mišične mase. Testosterona je v jetrih preveč in se presnavlja v estrogen, ki se sprošča iz jeter v kri. Ginekomastija se pojavlja tudi pri zdravljenju bolezni prostate, zlasti pri raku, ki zahteva zdravljenje z antiandrogeni. Tudi zdravila za zdravljenje benigne hipertrofije prostate lahko povzročajo ginekomastijo in pa nekatera zdravila za srce in želodec. Pri obolenjih jeter, zlasti pri alkoholni cirozi, je ginekomastija zelo pogosta.

Manj pozorni od žensk

Maligna sprememba v dojki je praviloma enostranska, običajno ni tipna centralno pod bradavico, bradavica je pogosto spremenjena, tudi uvlečena. Lahko je prisoten izcedek, največkrat krvavkaste barve. Samo tkivo tumorja je trše, neostro omejeno in velikokrat neboleče. Rak dojk pri moških je pogosto že napredoval, preden ga odkrijejo. Razlog za to tiči v dejstvu, da so moški manj pozorni na spremembe v področju dojk kot ženske. Pri moških je bolezen diagnosticirana v 35 do 40 odstotkih šele v tretjem in četrtem (zadnjem) stadiju. S kliničnim pregledom ugotovimo raka dojke pri moških v približno 80 odstotkih. Potrdimo ga s tanko ali debelo igelno biopsijo tumorja. Pod mikroskopom zdravnik natančno pregleda, ali so prisotne rakaste celice. Od slikovne diagnostike prihaja v poštev za diagnosticiranje še mamografija, zlasti pri močnejših moških. Pogosteje uporabljamo tudi ultrazvok dojke in pazduhe, s čimer ocenimo tudi prizadetost pazdušnih bezgavk.

Podroben potek zdravljenja

Zdravljenje raka dojke pri moških je odvisno od stadija bolezni. Stadij se določa po enaki klasifikaciji kot pri ženskah. Zdravljenje je običajno kirurško. Odstrani se celotna dojka z bradavico (mastektomija) z biopsijo varovalne bezgavke, če so bezgavke pozitivne, je potreba še pazdušna odstranitev bezgavk. Kemoterapijo kot začetno terapijo predpisujejo v napredovalih stadijih raka dojke in pri vnetnem raku. Kot dodatno zdravljenje se priporoča zlasti ob pozitivnih bezgavkah v pazduhi, pri hormonsko neodvisnih rakih in pri mlajših moških. Običajno kirurgiji sledi sistemsko zdravljenje. To je lahko kemoterapija, hormonska terapija ali zdravljenje z biološkimi zdravili. Sistemsko zdravljenje ni vedno potrebno. Pri neinvazivni obliki raka dojke sistemska terapija DCIS ni potrebna. 85 odstotkov rakov dojk pri moških ima pozitivne receptorje za estrogen. Najpogostejša hormonska terapija je z zdravilom nolvadex (tamoxifen), ki je antagonist estrogenskih receptorjev. Rutinsko se v tumorskem tkivu določa tudi izraženost epidermalnega rastnega receptorja HER2 (ang. Human Epidermal growth factor Receptor), ki se nahaja na površini vsake rakave celice. Nekatere rakave celice imajo veliko več teh receptorjev, pravimo, da so HERpozitivne. Pri moški s takšno karakteristiko raka dojk dodatno prihaja v poštev tudi zdravljenje z biološkimi zdravili, konkretno s herceptinom (transtuzumabom). Moška dojka ima malo žleznega tkiva, skoraj vedno rak leži blizu mišice prsne stene. Zato je običajno potrebno postoperativno obsevanje. Obseva se mamarno območje in v primeru pozitivnih bezgavk tudi območne bezgavke. Bolezen se lahko ponovi. Ponovitev je lahko lokalna ali se razseje do bezgavk. Metastazira lahko tudi v druge organe; pogosto zaseva v pljuča, kosti, jetra ali možgane. Zdravljenje metastatske bolezni se izvaja s kemoterapijo, hormonsko terapijo ali obsevanjem.

Manjši kot je odkriti tumor, boljši je izid

Napoved je odvisna od starosti in stadija bolezni. V preteklosti je veljalo, da je rak dojke pri moških agresivnejši kot pri ženskah. Zadnje raziskave kažejo, da je napoved glede na stadij podobna. Prognostično so ugodnejši majhni tumorji, brez bezgavk v pazduhah.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112