Kaj lahko jeseni pričakujemo ob covid-19

sep 26

Prihaja jesen in z njo sezona prehladov ter drugih okužb dihal. Kar ne bi bilo nič novega ali zaskrbljujočega, če nas letos ne bi presenetil covid-19.

Zaradi neznanega poteka nove bolezni, nepredvidljivega širjenja virusa, vprašljivega uspeha zdravljenja in neobstoja cepiva smo bili podvrženi edini znani in učinkoviti metodi preprečevanja širjenja okužbe – izolaciji.

tema meseca II dr71 1Z omejitvijo javnega življenja in dodatnimi ukrepi (distanciranje, karantena, obvezno razkuževanje rok in nošenje mask) je Slovenija uspešno preprečila črni scenarij, ki so ga bile deležne nekatere druge države. Pridobili smo čas, ki smo ga potrebovali, da smo se opremili in pripravili na njegov prihod. V prvem valu so se po vsem svetu prikazale nekatere pomanjkljivosti pri soočanju z novo boleznijo, kot so podhranjenost zdravstvenega kadra, težave z odkrivanjem in s statistično obdelavo podatkov okuženih, hospitaliziranih in umrlih zaradi covid-19, težave s preskrbo ljudi z nego na domu in tistih v domovih starejših občanov, s posledicami gospodarske krize in ne nazadnje s psihičnimi posledicami bolezni in naših ukrepov.

Kje smo danes?

Vemo kako se virus širi:

Direktno s kužnimi izločki iz nosu in žrela ter kapljično s kihanjem in kašljanjem. Širjenje z aerosoli je manj verjetno. Virus lahko preživi na različnih površinah od dveh ur do nekaj dni, zato priporočamo razkuževanje površin, varnostno razdaljo med osebami 1,5–2 metra, izogibanje zadrževanju v zaprtih prostorih, redno zračenje prostorov, umivanje rok in nošenje mask.

V primeru tesnega stika z okuženim oziroma znakov bolezni se odredi izolacijo, ki traja najmanj 14 dni. Čeprav nošenje bombažne ali kirurške maske v zaprtih prostorih ne pomeni popolne zaščite pred okužbo, je širjenje izločkov vsaj delno omejeno, kar skupaj z drugimi ukrepi zmanjša možnost okužbe. Nošenje mask zunaj ni potrebno, saj lahko zagotovite varnost z distanciranjem.

Vemo kakšen je potek bolezni:

Covid-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus sars-cov-2. Povprečna inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša šest dni. Pri praktično vseh primerih so se simptomi izrazili do 14. dneva. Večina zdravih mlajših posameznikov je prebolela okužbo v blagi obliki ali celo brez simptomov. Vendar so bili tudi med takimi primeri z zelo hudim potekom bolezni. Med izoliranimi simptomi smo beležili izgubo voha in okusa, pri večini bolnikov so bili v ospredju simptomi prehlada, kot so glavobol, bolečine v grlu, zamašen nos in izcedek iz nosu. Nekateri so imeli prebavne težave, kot so bruhanje in driska, pri huje prizadetih bolnikih so bili prisotni še vročina, kašelj, oteženo dihanje, bolečine v mišicah, slabost, in huda utrujenost, ki je lahko zelo dolgotrajna. Bolezen je imela pri nekaterih, kljub prvotno blagem poteku, po enem do dveh tednih nenadno poslabšanje. Zelo verjetno zaradi pretiranega imunskega odziva na okužbo. Določeno število okuženih je utrpelo nevrološke motnje (motnje zavesti, epileptični napadi, glavoboli, motnje koncentracije …). Pri tistih s težjim potekom je bil velik delež takih, ki so razvili hiperkoagulabilno stanje s tvorbo krvnih strdkov in posledično pljučno embolijo, možgansko kapjo in globoko vensko trombozo. Pri zelo težkem poteku covid-19 pride do dihalne oziroma večorganske odpovedi, septičnega šoka ter smrti.

Znamo dokazati okužbo s covid-19

Prisotnost virusa v nosno-žrelnem prostoru dokažemo z brisom nosno-žrelnega prostora (dokaz virusne RNA z metodo PCR). Podatki kažejo, da če ostane prisoten dalj časa (še nekaj tednov po preboleli okužbi), v odsotnosti simptomov, to ni več znak bolezni. Dokaz protiteles v krvi nam pove, da je bil bolnik že v stiku z virusom. Protitelesa se pojavijo šele teden do dva po nastopu simptomov, zato niso primerna za dokazovanje akutne okužbe, temveč bolj za sledenje, oceno infektivnosti in imunosti. Za zdaj še ne vemo, kako dolgo po preboleli okužbi smo zaščiteni pred ponovno okužbo. Ker respiratorni virusi ne puščajo dolgotrajne imunosti, lahko tudi za covid-19 zbolite več kot enkrat v isti sezoni.

Zdravljenje

Za obseg okužb, kot smo ga imeli doslej, imamo dovolj kadra, opreme in prostora za ustrezno oskrbo bolnikov. Poti obravnave potencialno okuženih s covid-19 so strogo ločene od drugih bolnikov, zato odhod v bolnišnico ne predstavlja dodatne nevarnosti. Imamo več izkušenj z zdravljenjem, vendar dokončno oziroma 100-odstotno učinkovitega zdravila še ni. Za zdravljenje covid-19 se preučuje več različnih zdravil, ki so različno učinkovita, delujejo na različne načine (protivirusno, protivnetno, spodbujajo imunski sistem …) in so primerna v različnih fazah bolezni. Pri bolnikih z oteženim dihanjem oziroma dihalno stisko se odločamo za dodatek kisika oziroma mehanično predihavanje. V primerih septičnega šoka je potrebna še hemodinamična podpora. Težji potek in več zapletov pričakujemo pri starejših bolnikih s pridruženimi boleznimi, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, rak, avtoimunske bolezni, pri tistih na imunosupresivnih zdravilih, z nevrološkimi boleznimi, z odpovedjo ledvic ali jeter.

Nove poti komunikacije

Bolnikom smo omogočili dostop do specialistov ter hitrejšo komunikacijo med zdravniki prek elektronske pošte, vendar so starejši bolniki, ki niso vešči nove tehnologije, ostali sami. Predstavljena je aplikacija za pametne telefone, ki mogoča obveščanje posameznikov, kadar so v bližini koga, ki ima covid-19, z namenom lažjega izogibanja rizičnih stikov. Nujno je treba zagotoviti še nepretrgano pomoč na domu, nemoteno delovanje patronažne službe in več možnosti hitrega testiranja v prihajajoči sezoni za bolj tekočo obravnavo bolnikov pri izbranih zdravnikih in specialistih.

Cepiva

V razvoju je trenutno več cepiv, ki bi lahko pomenila konec strahu in omejitev. Tista, ki se bodo izkazala kot najbolj varna in učinkovita, bodo kmalu na voljo tudi pri nas. Ker virus mutira, cepivo ne bo moglo zagotoviti 100-odstotne zaščite. Veliko obetajo predvsem tista cepiva, ki izzovejo odgovor še drugih imunskih celic (T-limfocitov …), saj vemo, da raven protiteles hitro upade (povprečno že v treh mesecih). S tem bi lahko zagotovili daljšo in boljšo zaščito. V primeru, da bi pri cepljenih bolnikih vseeno prišlo do okužbe, bi bolezen potekala v milejši obliki in bi bili ti posamezniki kužni krajši čas. Vsekakor bo cepljenje treba obnavljati, kako pogosto, za zdaj še ni znano (najmanj pa 1–2-krat na leto). Eden od pomembnih dejavnikov tveganja je debelost. Pri ljudeh z indeksom telesne teže prek 30 je zelo verjetno, da bodo imeli težji potek bolezni. Zanimiv je podatek, da imajo debeli ljudje navadno slabši imunski odgovor na okužbo in na cepivo, torej jih tudi slednje ne bo enako učinkovito zaščitilo kot druge. Tako kot za vsa cepiva bomo dokončno mnenje o tveganju in učinkovitosti imeli šele čez leta, ko bo precepljeno dovolj ljudi in bomo lahko primerjali število okužb in potek bolezni v primerjavi z necepljenimi ter ocenjevali morebitne stranske učinke cepiva.

Z virusom bomo morali živeti

Na podlagi osebne izkušnje si upam trditi, da je bilo od letošnjega februarja do danes z uvedbo ukrepov proti covid-19 tudi bistveno manj drugih respiratornih okužb. Točne podatke bomo imeli konec leta. Ljudje smo si oddahnili in se malo sprostili. Malo preveč? Če prebolela okužba ne pušča dolgotrajne imunosti, je verjetno tudi cepivo ne bo moglo zagotoviti. To pomeni, da bomo z virusom morali živeti. Želim poudariti, da izključno nošenje maske, brez drugih ukrepov, ni zadostna preventiva. Veliko pomembnejša sta distanciranje in higiena rok. S hladnejšim vremenom nas bo verjetno zamikalo, da bi namesto sprehoda v naravi izbrali obisk toplega prostora zunaj svojega doma. Imejte v mislih, da takšno vedenje predstavlja večje tveganje. Več ko bo ljudi, več bo izločkov, več dotikov istih površin in večja možnost prenosa bolezni, a odločitev ostaja vaša. Vsakega posameznika naprošamo, da v zaprtih prostorih, kamor zaradi neizogibnih opravkov zahajajo tudi tisti bolj rizični, omogočite sočloveku varno gibanje. Življenje teče dalje in prav je tako. Cepivo naj bi bilo na voljo že naslednje leto in verjetno ga je najbolj smiselno najprej omogočiti bolj rizičnim.

Šole in vrtci so ponovno odprli svoja vrata. To so vzgojno-izobraževalna središča, kjer otroci prebijejo okoli osem ur na dan. Potrebovali bodo odmore, gibanje, igro in druženje, če želimo, da ta čas preživijo primerno. Dobra novica je, da virus otrok ne prizadene v enaki meri kot odrasle, saj je videti, da niso primerni gostitelji zanj. Staršem za zdaj polagamo na srce, naj v šolo pošiljajo samo povsem zdrave otroke ter jih v času prebolevanja kakršne koli okužbe ne dajejo v varstvo starim staršem. Blage simptome covida -19 bo namreč težko ločiti od običajnega prehlada.

Ostareli oziroma rizični posamezniki pa okužbe najverjetneje ne bodo prestali tako enostavno. Zaradi pomanjkanja časa, osebja, denarja, testov in reagentov ni možno pri vsakem izcedku iz nosu izolirati povzročitelja, zato se bodo najverjetneje ravno otroci prekužili prvi in »potihoma«. Dobra fizična pripravljenost, počitek, zdrava prehrana in odsotnost psihičnih stresov so varovalni dejavnik pri vseh okužbah. Vložimo trud vase, a ne pozabimo, da za življenje potrebujemo druge. Razumem strah in jezo nekaterih ter skrb in previdnost drugih. Kljub temu upanje na boljši jutri obstaja. Vsem nam je skupno, da si želimo čim prej spet zaživeti normalno. Kakšna bo naša »normalnost«, pa je v veliki meri odvisno od nas.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112