Rak debelega črevesa je ozdravljiva bolezen Izpostavljeno

sep 22

Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiva bolezen, če je odkrita v dovolj zgodnji fazi, ko še ni hudo napredovala. Žal pa jo še vedno prepogosto ugotovimo prepozno, ko je bolezensko dogajanje večinoma že izraženo z bližnjimi oziroma oddaljenimi zasevki, kar pomembno zmanjša uspešnost zdravljenja in preživetje.

Velik pomen preventivne dejavnost za pravočasno odkrivanje

rak debelega crevesa 51 1Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost je v zadnjih letih v Sloveniji že presegla številko 1300 na leto. Najpogosteje se pojavlja po 60. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Dejavnost nacionalnega preventivnega program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki – program Svit – je pokazala pozitivne učinke, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009. Incidenca raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je začela rahlo upadati, predvsem zaradi uspešnega preventivnega programa (presejanje v programu SVIT) in večje ozaveščenosti prebivalstva, s čimer se je doseglo večje število uspešno odstranjenih predrakavih sprememb in tako preprečilo nastanek razvoja rakave bolezni.

Prav tako lahko iz lastnih izkušenj ugotavljamo, da se vse več ljudi odloči in preventivno opravi pregled debelega črevesa in danke (kolonoskopijo).

Začetni znaki bolezni so neznačilni

Znaki bolezni so v začetni fazi največkrat neznačilni, pozneje pa odvisni predvsem od lokacije tumorja. Pri tumorjih, lociranih v končnem delu širokega črevesa – danki, se pojavijo krvavitve, občutek nepopolne izpraznitve črevesa pri odvajanju blata ter sprememba oblike in konsistence blata. Pri tumorjih, lociranih na levi strani debelega črevesa, se lahko pojavijo krči, neznačilne bolečine v trebuhu, sveža kri na blatu ter izmenjevanje zaprtij z drisko. Pri tistih, ki so locirani na desni strani debelega črevesa, pa se lahko pojavijo krči, izguba telesne teže, kri v blatu, lahko tudi sprememba pogostosti odvajanja blata. Napredovali tumorji v debelem črevesu ali danki lahko povzročijo tudi zaporo črevesja.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek bolezni:

Starost nad 50 let

Približno 90 odstotkov bolnikov je starejših od petdeset let. V nekaterih razvitih državah, tudi v Sloveniji, po tej starosti že opravljamo preventivne diagnostične postopke – presejalne teste, s katerimi ugotavljamo pojav prikrite krvavitve iz črevesa, ki je s prostim očesom ponavadi ne opazimo. V nekaterih zahodnih državah pa večina ljudi po 50 letu starosti opravi kar preventivno kolonoskopijo.

Črevesni polipi

Približno 90 odstotkov raka debelega črevesa in danke se razvije iz adenomatoznih polipov, ki jih lahko relativno enostavno odstranimo že z endoskopskim posegom, ki ga imenujemo kolonoskopija.

Prehrana, alkohol in tobak

Nedavne študije, povezane s čezmerno telesno težo, so pokazale, da je tveganje za razvoj raka na debelem črevesu za približno od 15 do 30 odstotkov večje kot pri populaciji z normalno telesno težo. Tveganje za nastanek polipoidnih adenomov in raka na debelem črevesu in danki je pri kroničnih kadilcih pomembno večje. Prav tako tudi pri kroničnih alkoholikih, najverjetneje zaradi pomanjkanja metionina in folata. Nekateri novejši izsledki raziskav kažejo na pomembno zmanjšanje tveganja za nastanek raka na črevesu ob uživanju metionina in folne kisline.

Kronična vnetna črevesna bolezen

Bolezen je kronična in ponavadi poteka več desetletij. Pri trajanju več kot 12 let se tveganje za nastanek raka pomembno poveča, zato so potrebne pogostejše diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na debelem črevesu in danki.

Operativna odstranitev žolčnika

Po odstranitvi žolčnika (holecistektomija) se žolčne kisline stalno izlivajo v začetni del tankega črevesa. Zaradi morebitne karcinogenosti lahko povzročijo nastanek raka, zlasti v desnem delu debelega črevesa.

Dedna obremenjenost – kolonoskopija na vsakih pet let

Sorodnikom bolnikov, zbolelih za rakom na debelem črevesu in danki, se verjetnost za pojav raka v prvem kolenu poveča do skoraj štirikrat. Pri teh bolnikih je potreben prvi preventivni endoskopski pregled črevesa (kolonoskopija) že po štiridesetem letu starosti, pregled pa se praviloma ponavlja vsakih pet let. Pri dednih oblikah raka, ki so sicer zelo redke (družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa), je tveganje še posebno veliko.

Visoka stopnja tveganja za nastanek raka na debelem črevesu in danki

Pri osebah, ki imajo visoko stopnjo tveganja za nastanek raka na debelem črevesu in danki, mora biti izbrani zdravnik (tudi sama oseba) še posebno pozoren ter osebe pravočasno in ustrezno napotiti na preiskavo (kolonoskopijo) v za to specializirano ustanovo – še pred dopolnjenim 50. letom.

Med bolnike z visokim tveganjem za razvoj bolezni sodijo:

  • potomci staršev z rakom debelega črevesa in danke,
  • bolniki po operaciji raka debelega črevesa in danke,
  • vsi, pri katerih so odstranili polipe,
  • bolniki z ulceroznim kolitisom in crohnovo boleznijo ter
  • tisti, ki imajo družinsko adenomatozno polipozo ali dednega nepolipoznega raka debelega črevesa.

Zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb rešuje življenja

Za uspešno preprečevanje in zmanjševanje pojavnosti raka na debelem črevesu in danki v našem okolju so pomembni ustrezno seznanjanje prebivalstva z boleznijo, aktivno spodbujanje k primarnim preventivnim aktivnostim in zagotavljanje sekundarnih preventivnih programov na ravni širše populacije. V Sloveniji se na nacionalni ravni od leta 2009 izvaja program presejanja ter zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (program SVIT), ki naj bi po predvidevanju primerljivih statističnih analiz v državah Evropske unije zmanjšal smrtnost zaradi raka na debelem črevesu do predvidenih 33 odstotkov.

V program SVIT so bile od julija 2015 zajete asimptomatske odrasle osebe v starosti od 50 do 74 let. Vabljenje na presejalni pregled, ki vključuje pregled blata na prikrito krvavitev, poteka po ustaljenem režimu, in sicer na vsaki dve leti, izmenično na parne in neparne letnice rojstva. Prvi pogoj za uspešnost preventivne akcije sta dobra ozaveščenost in seznanitev prebivalstva z boleznijo in zgodnjim odkrivanjem ter konstruktivno sodelovanje povabljenih oseb pri izpeljavi preventivnih programov.

V primeru, da se ob testiranju vzorcev blata najde sledove krvi, je potrebna takojšnja kolonskopija. Po petdesetem letu starosti pričakujte vabilo za sodelovanje v programu SVIT. Prosimo, preberite ga in se nanj odzovite.

Kolonoskopija – endoskopski pregled debelega črevesa

Poleg preventivnih programov je za vsakega posameznika izredno pomembno, da ob zaznavanju nekaterih sprememb pri odvajanju blata, kot so zaprtje, driske, napihovanje, kri na blatu, hujšanje in vrtoglavica, takoj obišče izbranega zdravnika. Ta ga bo po kliničnem pregledu napotil na diagnostični endoskopski pregled debelega črevesja – kolonoskopijo, ki je trenutno najzanesljivejša diagnostična metoda za pregled širokega črevesa.

S preiskavo sta natančno pregledana celotna sluznica debelega črevesa in danke ter začetni del tankega črevesa. V primeru najdbe polipov se jih že med preiskavo s posebnimi elektrokirurškimi zankami odstrani in pošlje na mikroskopski pregled tkiva. V večini primerov ustrezno odstranjen polip pomeni konec nevarnosti za nastanek rakave bolezni na tem področju, glede na mikroskopsko ocenjeno stopnjo rizičnosti se predvidi kontrolna kolonoskopija, preiskovana oseba pa je lahko nekako varna in zaščitena pred izbruhom te nevarne bolezni.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112