Od pomoči žrtvam vojne do ustvarjanja sodobnih lepotnih idealov

apr 16

Ime plastična kirurgija ni povezano z uporabo plastičnih materialov, kot bi si morda mislili, pač pa izvira iz grške besede plastikos, ki jo je leta 1798 prvi uporabil Desault in pomeni oblikovati.

tema 1 dr01

Začetki plastične kirurgije segajo daleč v zgodovino. Približno 600 let pred našim štetjem so lončarji v Indiji kožo in podkožje s čela prestavili na nos in tehniko kasneje poimenovali »indijski reženj«. V Evropi je bila aktivna grškorimska šola, katere dosežki so zamrli v srednjem veku. Ponovno zanimanje za rekonstrukcijo so iz Indije prenesli Perzijci, in sicer v Italijo v času renesanse. Tam je Gaspare Tagliacozzi leta 1597 prvi opisal vezani reženj z nadlakti za rekonstrukcijo nosu. Delo plastičnih kirurgov je opredelil s pomembnima stavkoma: »Mi popravljamo in učvrstimo dele telesa, ki nam jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, temveč vlivanje upanja bolnikom in pomoč njihovim dušam.«

Poslanstvo plastičnih kirurgov

Plastična kirurgija za razliko od ostalih kirurških strok obravnava vse telesne regije, vse starostne skupine in uporablja različne kirurške tehnike. Glavno poslanstvo plastičnih kirurgov oz. njihovih predhodnikov je od nekdaj nadomestiti manjkajoči del telesa ali tkiva oziroma preoblikovanje le-tega. Z različnimi kirurškimi tehnikami, zlasti s prestavitvijo ali presaditvijo po možnosti telesu lastnih tkiv, želimo izboljšati funkcijo in obliko.

Preporod, povezan z vojnami

tema 2 dr01Preporod plastične kirurgije je sledil po koncu prve svetovne vojne, ki je za seboj pustila množico iznakaženih vojakov. Z zdravljenjem poškodb obraza je zaslovel Harold Gilles, ki ga mnogi imajo za očeta moderne plastične kirurgije, njegovo delo Plastic surgery of the face (1920) pa za temeljno. Nato so se plastični kirurgi pričeli združevati v stanovska združenja. Blair je leta 1937 ustanovil American Board of Plastic Surgery, v Evropi pa so leta 1936 ustanovili European Society of Reconstructive Surgery, ki je enkrat letno organizirala dobro obiskane sestanke. Prva revija na to temo, Revue de Chirurgie Plastique, je pričela izhajati leta 1931. Številna središča po svetu, ki so se ukvarjala s plastično kirurgijo, so kmalu prejela nove bolnike, žrtve druge svetovne vojne. Po vojni pa so se plastični kirurgi ob pomanjkanju poškodovancev preusmerili v glavnem v odpravljanje prirojenih napak, predvsem obraza. Pričelo se je večati zanimanje ljudi za načrtovane posege, tudi tiste zgolj estetske narave.

Začetki mikrokirurgije

Razvoj mikrokirurgije sodi med najpomembnejše mejnike v zgodovini plastične kirurgije. Prvo uspešno žilno povezavo (anastomozo) je napravil Jassinovski leta 1889, ko je zašil vratno arterijo ovce s tanko ukrivljeno iglo in svilo. Carrel je razvil posebno tehniko šivanja žilne stene in leta 1912 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Z združevanjem kirurških tehnik žilne kirurgije in mikroskopa ob sočasni uporabi finih inštrumentov sta leta 1968 Komatsu in Tamai opravila replantacijo amputiranih prstov roke. Poleg prišitja odrezanih delov telesa je uporaba mikrokirurške tehnike kirurgom prinesla nove izzive in bolnikom nove možnosti. Leta 1972 so Buncke in McClean ter Daniel od telesa popolnoma ločili tkivo ter ga z mikrokirurško tehniko prišili na drugo mesto na telesu istega bolnika. To tehniko so poimenovali prosti prenos tkiv ali režnjev. To je pomenilo začetek sodobne plastične kirurgije, katere glavna značilnost je mikrokirurški prenos tkiva. Mikrokirurško tehniko, ki zahteva uporabo povečevalnih očal ali operacijskega mikroskopa, danes rutinsko uporabljamo pri poškodbah živcev, žil, pri prostem prenosu tkiv in replantacijah, v zadnjem času pa tudi na področju estetske kirurgije.

Svetovni razvoj so krojili tudi Slovenci

Profesorica Janžekovičeva iz Maribora je s svojo metodo spremenila sodobno kirurško zdravljenje opeklin. Dr. Marko Godina je bil eden izmed pionirjev mikrokirurgije v svetovnem merilu. Prof. Arnež je napravil prve serije različnih prostih režnjev v rekonstrukciji dojke. Pomemben pečat pa so pustili še prof. Derganc, ustanovitelj ljubljanskega oddelka za plastično kirurgijo, prof. Zdravič ter prim. Šabec in številni drugi. S požrtvovalnim delom in znanjem so se izkazali že naši predhodniki leta 1966 ob letalski nesreči angleškega letala s turisti, v kateri je umrlo 91 ljudi, 22 pa so jih pripeljali na kliniko. Preživelo je 19 potnikov z opeklinami v obsegu od 5 do 30 odstotkov, ki so jih povprečno zdravili 40 dni. Uspehi zdravljenja in požrtvovalnost zdravnikov in ostalega osebja so odmevali v Angliji. Angleška turistična družba Thompson je kirurški kliniki zato poslala materialno pomoč v obliki instrumentov in štipendije za izobraževanje v angleških bolnišnicah. To je bilo za kirurge prvo večje okno v svet sodobne plastične kirurgije, kar je odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj stroke pri nas.

S čim se danes ukvarjamo?

tema 3 dr01
»Mi popravljamo in učvrstimo dele telesa, ki nam jih je narava dala in usoda vzela. Namen našega dela ni ugajati očem, temvec vlivanje upanja bolnikom in pomoč njihovim dušam.« Renesančni plasticni kirurg Gaspare Tagliacozzi

Plastična kirurgija je po svetu v okviru izobraževalnih ustanov in programov večinoma samostojna specializacija. Tako je od osamosvojitve naprej tudi v Sloveniji. Po svetu se domene plastičnih kirurgov razlikujejo glede na zgodovinske okoliščine. Plastični kirurgi se pri nas ukvarjajo z rekonstrukcijsko kirurgijo (pri bolnikih, pohabljenih zaradi odstranitve tumorjev, po poškodbah, prirojenih stanjih itd.), kirurgijo roke, opeklinami, novotvorbami kože in estetskimi posegi. Osnovno načelo rekonstrukcijske kirurgije je nadomestiti manjkajoča tkiva z enakim oz. enakovrednim tkivom. Z odvzemom običajno povzročimo dodatne brazgotine, pogosto tudi omejeno funkcionalno motnjo, kar je odvisno od količine, sestave tkiv in mesta odvzema. Pri tem je potrebno upoštevati, da je korist rekonstrukcije večja od morebitne povzročene motnje. Zato je danes na pohodu minimalno invazivna kirurgija (uporaba endoskopa, laserja), natančna predoperativna priprava (3D-modeli) in uporaba tkiv na drobnih žilah prebodnicah.

Stroka v prihodnjih desetletjih

Prihodnost plastične kirurgije se odvija danes s sodelovanjem plastičnih kirurgov in raziskovalcev v bazičnih znanostih v laboratorijih po svetu, kjer proučujejo možnosti zdravljenja z zarodnimi in matičnimi celicami. Želja nadomestiti manjkajoče tkivo s telesu lastnim je pripeljala do ideje o tkivnem inženiringu in organogenezi, to je vzgajanju tkiv ter organov in vitro ali in vivo. Popkovna kri in kostni mozeg vsebujeta ogromno število različnih vrst matičnih celic. Ene izmed njih so tudi mezenhimske matične celice. Te lahko dozorijo v celice, ki izdelujejo kostnino, hrustanec ali sestavljajo maščobo in mišice. Klinična uporaba tovrstnih celic sicer še ni običajna, bo pa zagotovo spremenila plastično kirurgijo. Poleg maščobe danes in vitro gojijo tudi hrustanec, endotel in tetive, kar bo imelo v prihodnosti verjetno pomembne klinične posledice. Pospešeno raziskujejo tudi vplive različnih rastnih dejavnikov. Nove možnosti se odpirajo na področju genske terapije.

Obsedeni z lepoto in večno mladostjo

Od 10 do 15 odstotkov tistih, ki želijo plastično operacijo, naj bi trpelo za dismorfno telesno motnjo, ki jo je potrebno zdraviti pri specialistu psihiatru in ne z estetskim posegom.

Poleg rekonstrukcijskega dela plastične kirurgije je istočasno svoj razcvet doživela estetska kirurgija. Odstranitev gub, korekcija nosu, oblikovanje telesa, liposukcija in drugi posegi so postali vedno bolj dovršeni. Prvi opisi tehnik sodijo v devetnajsto stoletje. Kasneje so začeli uporabljati različne aloplastične materiale, kot so silikonski vsadki ter druga tkivna polnila. Estetska kirurgija je tako na eni strani izredno zahtevna kirurgija, ki od izvajalca zahteva obilo znanja in kirurških spretnosti, ter kirurgija, ki vrača nasmeh na obraz. Na drugi strani je estetska kirurgija velik posel, ki brez prave kontrole in regulacije lahko povzroči veliko nesrečnih, razočaranih ljudi. Dejstvo je, da je sodobni svet vse bolj obseden z lepoto in večno mladostjo. Po podatkih Ameriškega združenja estetskih plastičnih kirurgov se je število lepotnih posegov v Združenih državah v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 500 odstotkov. Leta 2013 so v ZDA opravili več kot 11 milijonov kozmetičnih kirurških in nekirurških posegov in Američani so za lepotne posege plačali več kot 12 milijard dolarjev, največ za povečavo dojk med kirurškimi ter za injiciranje botulin toksina med nekirurškimi posegi. Tehnološki napredek, večja dostopnost in marketing so na stežaj odprli vrata uporabnikom estetskih storitev. Medmrežje ponuja poplavo informacij, slikovnega in video materiala, ki je pogosto zavajajoč in nekritičnemu bralcu in gledalcu lahko zaradi napačnih informacij povzroči nepopravljivo škodo.

»Prej in potem«

Izrazito problematične so fotografije »prej in potem«, ki so pogosto računalniško obdelane, prikazujejo pa le domnevni končni rezultat iz enega zornega kota in ne vseh vmesnih postopkov. Ob tem niso navedeni ne vsi morebitni zapleti ne število operacij, potrebnih za tak končni rezultat, ne končna cena posega. Zato so v posameznih državah EU že prepovedane. Poseben problem predstavlja prepoznava bolnikov z nerealnimi pričakovanji. Po nekaterih ocenah naj bi od 10 do 15 odstotkov tistih, ki želijo plastično operacijo, trpelo za dismorfno telesno motnjo, ki jo je treba zdraviti pri specialistu psihiatru in ne z estetskim posegom. Vsak pacient in kirurg se mora zavedati, da je estetski poseg nepovraten in prinaša morebitne zaplete, ki jih je treba znati reševati. Uporabniki estetskih posegov morajo imeti pravico do korektnih informacij o izvajalcih storitev, na osnovi katerih lahko izberejo ustreznega strokovnjaka.

Posamezni »strokovnjaki« več časa posvetijo marketingu kot strokovnemu delu in celo organizirajo mrežo ljudi, lažnih uporabnikov, ki pišejo dobre ocene in mnenja na različnih forumih, všečkajo sami sebe in pišejo slaba mnenja o drugih. Skratka, poleg osnovnih informacij, ki jih dobi uporabnik na spletu, je potrebno še dodatno preveriti, kdo in kako bo z ostrim rezilom preoblikoval vaše telo.

Komu lahko zaupamo

Bistveno je, da si v času izobraževanja in pridobitve licence s področja plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki v Sloveniji obstaja že vrsto let, kirurg pridobi natančno kirurško tehniko in zna nežno ravnati s tkivi, kar je osnova vsakega estetskega kirurga. V resnici je ločnica med rekonstrukcijskimi in lepotnimi (estetskimi) kirurgi le navidezna, saj dober rekonstrukcijski kirurg potrebuje smisel za estetiko in estetski kirurg kirurško tehniko, ki jo je pridobil pri rekonstrukcijskih posegih. Če plastični kirurg zna napraviti novo dojko iz telesu lastnega tkiva s trebuha, je povsem jasno, da mu tehnično bistveno enostavnejši poseg povečave, zmanjšanja ali dviga dojk ne predstavlja večjega problema. V prihodnosti pa obstaja bojazen, da se bo porušilo ravnovesje med številom rekonstrukcijskih in estetskih plastičnih kirurgov v prid slednjim. Razlogi za to so številni, glavni pa so finančne narave. Še večja je nevarnost, da se bodo z estetsko kirurgijo ukvarjali nezadostno izobraženi kirurgi in zdravniki z različnimi nekajdnevnimi tečaji, brez prave strokovne izobrazbe in brez licence za delo na področju plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Pri estetskih posegih lahko ob pravilni izbiri kandidatov, poštenem odnosu do dela in poglobljenim znanjem kirurških tehnik zagotovimo zadovoljstvo in veselje ljudi, ki je primerljivo ob koncu uspešne rekonstrukcije.

Viri:

  • Plastična kirurgija: preteklost, sedanjost, prihodnost (Ahčan Uroš, Arnež Tine); Zdravniški vestnik, 2009, letnik 78, številka 1
  • Dismorfna telesna motnja (Ahčan, Uroš, Župan Anja) Zdravniški vestnik, 2011, letnik 80, številka 1 Izvor: Slovensko zdravniško društvo
  • Skin measurements: instrumental and sensorial strategy in the evaluation of cosmeceuticals (Ahčan Uroš, Cartigliani Claudia. Pagani Valerie , Rigano Luigi, Živec, Katarina) Zdravniški vestnik, 2008, letnik 77, številka 4 Izvor: Slovensko zdravniško društvo
NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112