Nevarna periferna arterijska bolezen

feb 09

Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Povzroči jo napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno oži in jih lahko nazadnje povsem zamaši.

V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le malo moten, zato se je bolniki ne zavedajo. Z napredovanjem bolezni pa zožena arterija ne more več zadostiti potrebi tkiv po kisiku in hranilih in pojavi se prvi simptom – stiskajoča bolečina v mišicah meč. Bolečina je posledica nezadostne oskrbe tkiv z arterijsko krvjo – ishemije.

Bolečina se najprej pojavlja le ob večjih naporih, ko je potreba mišic po kisiku povečana, in po nekaj minutah počitka popusti. Sčasoma se razdalja, ki jo bolnik lahko prehodi brez bolečin, vse bolj krajša. Koža na prizadetem udu postane hladna, tanka in slabo poraščena. Ko pretok krvi skozi arterijo ne zadosti niti potrebam mirujočega uda, govorimo o kritični ishemiji uda, za katero je značilna bolečina v stopalu v mirovanju. V najbolj napredovali obliki lahko PAB povzroči odmrtje tkiva, gangreno stopala.

Pogostost in dejavniki tveganja

tema meseca dr 10 7PAB ima v razvitem svetu vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, vendar pa velika večina bolnikov ne čuti težav. Bolečino med hojo občuti le pet odstotkov bolnikov, pri enem odstotku teh bolnikov pa se razvije kritična ishemija. V Sloveniji tako kritična ishemija vsako leto prizadene približno tisoč petsto novih bolnikov.

Dejavniki tveganja za razvoj PAB so dejavniki tveganja za aterosklerozo: kajenje, debelost, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, povečana vsebnost maščob v krvi, zvišan krvni tlak, ledvično popuščanje, družinska obremenjenost, moški spol in starost. Ateroskleroza poleg arterij spodnjih okončin prizadene tudi druge arterije. Tako ima večina bolnikov s PAB zožitve tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce in na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane. Bolnike s PAB tako bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Zgodnje odkritje PAB nam zato ne omogoči le pravočasnega zdravljenja bolezni, temveč tudi oceno zdravja drugih arterij v telesu. S pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem PAB lahko veliko prispevamo k preprečevanju bolezni srčnih in možganskih arterij.

V začetnem obdobju PAB, ko bolnik še ne občuti težav, lahko bolezen prepoznamo z merjenjem gleženjskega indeksa. Bolniku izmerimo krvni tlak na stopalu in nadlahti ter izračunamo razmerje med njima. Gleženjski indeks, nižji od 0,9, pomeni PAB. Z napredovanjem bolezni se vrednosti gleženjskega indeksa nižajo, zato lahko z njegovim merjenjem spremljamo potek bolezni.

Zdravljenje

Z zdravljenjem PAB skušamo upočasniti potek bolezni in ohraniti prizadeti ud, hkrati pa tudi zmanjšati nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Izjemno pomembno je obvladovanje dejavnikov tveganja. Bolniki morajo poskrbeti za redno telesno aktivnost in ustrezno telesno težo. Kadilci morajo opustiti kajenje. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo skrbeti za ustrezno prehrano, zdravnik pa jim po potrebi predpiše tudi zdravila. Bolniki z arterijsko hipertenzijo morajo vzdrževati vrednost krvnega tlaka pod 140/80 mmHg. Bolniki s povišano vsebnostjo maščob v krvi se morajo držati ustrezne diete in po potrebi jemati tudi zdravila za zniževanje krvnih ma- ščob. Poleg naštetih ukrepov pa vsem bolnikom s PAB predpišemo zdravila, ki zavirajo zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov). S temi zdravili skušamo preprečiti popolno zaporo zoženih žil s krvnim strdkom. Najpogosteje uporabljamo acetilsalicilno kislino (aspirin).

tema meseca dr 10 8Ko bolezen napreduje in se med hojo pojavijo bolečine, poleg zgornjih ukrepov bolnikom predpišemo tako imenovani intervalni mišični trening. Gre za aktivno hojo, ki jo bolnik izvaja vsaj pol ure na dan, pet dni v tednu. Bolnik hodi, dokler ne začuti bolečine, počiva, dokler bolečina ne mine, in nato spet nadaljuje s hojo. Trening spodbuja razvoj vzporednih arterij, ki premostijo mesto zožitve. Nove arterije prevzamejo oskrbo tkiv in sčasoma lahko bolnik prehodi brez bolečin daljše razdalje. Kadar se stanje kljub vsemu ne izboljša in bolečina bolnika omejuje pri njegovem življenjskem slogu, se odločimo za invazivni poseg na žilah, s katerim obnovimo prekrvitev uda.

V prizadeto arterijo lahko vstopimo skozi kožni vbod, na mesto zožitve potisnemo balonček, nameščen na žici, ga napihnemo ter tako razširimo zoženo mesto. Po potrebi lahko vstavimo tudi žilno opornico. Bolnik lahko po takem posegu bolnišnico zapusti še isti ali naslednji dan. Kadar so spremembe na arterijah preobsežne, tak minimalno invazivni poseg ne zadošča in je potreben kirurški poseg. Z njim lahko odstranimo obloge, ki mašijo svetlino arterije, ali pa zamašeno arterijo premostimo z bolnikovo veno ali umetno žilno protezo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112