Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Če bi za telo skrbeli vsaj tako kot za avto

feb 18

Po srednji šoli ni bil prav odločen, kaj naj bi študiral. Vedel je le, česa ne bi: družboslovne smeri oziroma ekonomije. V igri so tako bili arhitektura, elektrotehnika in medicina.

doktor24 22 pogovor Hrvoje Reschner 1»Vpisal sem se na medicino in med študijem me je vedno bolj grabilo – odpirala so se nova in neznana področja, odkrival sem nove svetove in osvajal novo znanje,« je na začetku povedal dr. Hrvoje Reschner, dr. med., specialist interne medicine, interventni kardiolog. Na vprašanje, ali mu je bilo kdaj žal, da se je določil za medicino, je takoj brez oklevanja in samoumevno odgovoril: »Ne. Na to nisem še nikoli pomislil.«

Iz Umaga je po srednji šoli, gimnaziji v Bujah, prišel na študij medicine v Ljubljano. Že med študijem je sodeloval s profesorjem Janežičem in prav to je bil odločilno, da je po pol leta specializacije ortopedije v Valdoltri nadaljeval specializacijo na področju interne oziroma kardiologije. »To je bilo v okviru mojih želja, saj sem hotel v kirurgijo. Od nekdaj sem bil namreč spreten z rokami, ročen. To so bili obenem začetki razvoja invazivne kardiologije, to je bilo v času, ko so internisti kardiologi naredili preiskave, izvid preiskave pa je napisal radiolog.«

Mladost ste preživeli v Istri, Umagu. Pogrešate morje?

Pogrešam, vendar ne toliko, kot bi ga sicer, saj grem službeno dvakrat na teden v Izolo.

Ste specialist interne medicine, interventni kardiolog ‒ kako lahko opredelimo interventno kardiologijo?

Na kratko bi lahko rekli, da je manj agresivna od kirurgije. Kirurg mora zarezati, kot rečemo, odpreti, mi pa gremo s pikom igle v žilo in opravimo večino tega prek drobne cevke ter žičke in balona v njej.

So kakšne omejitve pri tovrstnih posegih?

Načeloma omejitev ni, sodobni razvoj materiala in tehnik omogoča vedno bolj zapletene posege.

Katere so prednosti?

Najpomembneje je, da lahko opravimo poseg, tudi če je bolnik, ko pride do nas, v nezavesti, ni potrebna priprava in ni nam treba čakati na delno okrevanje bolnika, da bi potem opravili kirurški poseg. Pred tem je bilo namreč malo možnosti preživetja ob zapori žile. Naj povem na kratko: velika večina vseh, ki pridejo živi do nas, nam jih uspe rešiti in gredo živi od nas. Naj ob tem povem še nekaj: veste, nekateri prisegajo zgolj na kirurgijo, nekateri na interventno kardiologijo, resnica pa je nekje v sredini, oboje ima prednosti in slabosti.

Kaj pa bolnik, kaj to pomeni zanj?

Bolnik je ves čas buden, komunicira z nami, po posegu lahko načeloma zelo hitro odkoraka ozdravljen.

Obloge na žilah seveda vplivajo na žilne bolezni, bolezni srca, možgane. Kako se truditi, da to preprečimo?

Bolezen je kompleksna, sestavljena iz veliko drobnih delcev. Najprej je tu delni vpliv genetike, zato je pametno pogledati, ali je imel kdo v družini že tovrstne težave. Potem je tu vpliv okolja oziroma način prehrane in življenjski stil posameznika. Vsekakor je treba omeniti vsaj še vpliv stresa. Pomembna je tudi telesna aktivnost.

Pri avtomobilih smo natančni in ga vsako leto peljemo na servis, ko gre za naše zdravje, pa nismo tako dosledni. Pri kateri starosti bi veljalo iti na preventivni pregled?

Hm. Prej ste omenili redne servise avtomobila – tam po določenem številu kilometrov zamenjajo določen del. Če primerjam z deli človeškega telesa, potem govoriva danes o Boschevi črpalki. Če ta ne dela, avto ne pelje, pa če ima najboljši motor na svetu. Torej, prvi pregled naj bi bil pri starosti 45 let. Vsekakor je treba opozoriti, da obolevajo vedno mlajši.

Kako prepoznamo simptome?

Opozorila so precej znana. Na primer bolečina za prsnico pri naporu, pa tudi ko se razburimo, pa občutek, da te nekaj tišči v prsih. Moram pa povedati, da je kar nekaj razlik med spoloma, saj je načeloma lažje prepoznati simptome oziroma opredeliti bolezen pri moških. Pri ženskah se včasih pojavlja tudi nelagodje, čudni občutki, kar nas lahko tudi zavede. Vsekakor si ljudje različno razlagajo začetne blage simptome, med katere lahko sodi tudi spahovanje, pogosto zamahnejo z roko rekoč, saj ni nič posebnega. Res je, lahko gre zgolj za težave v želodcu, lahko pa tudi ne. Zmota je v drugem primeru veliko bolj usodna kot v prvem, zato nikakor ne odlašajte s pregledom pri zdravniku.

Začetni blagi simptomi so torej lahko zavajajoči?

Oseba lahko sploh nima težav, pa se pri pregledu odkrije marsikaj. Znana je zgodbica iz UKC Ljubljana, kjer je delal zdravnik, katerega hčerka je študirala medicino. V neki nalogi v zvezi z vratnimi žilami je morala proučiti skupino 50 bolnikov, potrebovala pa je še kontrolno skupino zdravih starejših moških. Pa je prosila očeta. Po pregledu so odkrili pri očetu, ki ni imel prav nobenih težav, zožene in zamašene žile in po hitrem posegu je dobil kar tri žilne opornice. Ja, preventivni pregledi so pomembni. Če bi le toliko skrbeli za svoje telo in lastno zdravje kot za osebne avtomobile, ki jih, kot ste omenili prej, servisiramo vsako leto.

doktor24 22 pogovor Hrvoje Reschner 2Kdaj ste bili nazadnje na pregledu vratnih žil vi – če ste sploh bili kdaj?

Ha, bil sem, ampak bolj po igri naključja. Kolega je delal raziskavo, pa sem mu bil za poskusnega zajčka in pregledal je vratne žile.

Vse v redu?

Ja, v redu je vse.

Tehnologija skoraj vsak dan napreduje, metode dela se spreminjajo …

Priče smo neverjetnemu razvoju materialov. Zdaj smo na primer že pred spremembo, da bi se žilne opornice, ki so zdaj trajne, po določenem času razgradile.

Vaše delo zahteva nenavadno natančnost, lahko rečemo, da je stresno?

Pri mojem delu je najpomembneje, da imam med posegom pred seboj dvodimenzionalno sliko, v glavi pa moram imeti tridimenzionalno predstavo. Na zaslonu vidim le, da se žile križajo, vidim dvodimenzionalno sliko nekakšnih razvejenih korenin, sam pa moram natančno vedeti, kje je katera od teh žil: je spredaj, zadaj, močno zadaj.

Kam se ‘skrijete’, kje je vaše zatočišče, v katerem dobite energijo za delo?

Moram reči, da sem zelo rad z družino, sem družinski človek in družina – soproga ter hčerka in sin – mi daje moč, potrebno energijo.

Nekako si vas ne predstavljam, da bi lahko bili slabe volje, da bi vas stres premagal, ali pa da bi se tako razburili, da bi na koga zakričali. Ste trmasti?

Pravzaprav sem trmast, vendar ne vztrajam za vsako ceno. Veste, za poklic, ki ga opravljam, mora imeti človek v sebi malo predrznosti, ampak ne preveč. Ravno prav je mora biti. Karakterne značilnosti morajo biti ravno prav nakazane, sicer bi namreč bile lahko že moteče.

Potem ste tiste vrste človeka, ki mu sicer godi hvaležnost bolnika, vendar je sam sebi najhujši kritik?

Vsi smo krvavi pod kožo in hvaležnost bolnika mi veliko pomeni, vsekakor je to neverjetno lep občutek, ampak zame je bolj pomembno to, ali sem zadovoljen sam s seboj. Ali sem tisto, kar sem naredil, opravil dobro. Ne glede na vse namreč sam takoj najbolje vem. In če je vse v redu, te potem preplavi zadovoljstvo, občutek, ki ga ne morem primerjati z ničimer drugim. Sprašujete, ali smo interventni kardiologi zasvojeni s tem, z adrenalinom? Mogoče pa res.

Pogovor sva začela z morjem, Umagom. Lovite ribe, jadrate?

Ja, jadram še vedno zelo rad. To je nekaj prav posebnega. (Rahlo se nasmehne in doda.) Odkar sem v Sloveniji, sem tudi navdušen pohodnik.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112