Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Kirurgija je ena sama, dobra ali slaba

sep 10

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgije, je vedno imel najraje naravoslovne vede, sprejemna izpita za vpis na fakulteto pa je opravil tako na veterini kot medicini. Nazadnje se je odločil za medicino, ki je bila zanj večji izziv.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgije

Kirurgi so nekaj posebnega. »To je kombinacija strasti in adrenalina,« pove dr. Ahčan z rahlim nasmehom na ustih. »Žar v očeh in nalezljiva vnema… Hm. Veste, ko pridem v operacijsko dvorano, izgine vse, ostanejo le glasba, luči, sodelavci in problem. « Pogleda me in v pogledu je neka neznana energija, ki začara vse okoli sebe, v pogledu je žar. V pogledu je zadovoljstvo, ki ti ga da lahko le pismo mame malega fantka, ki mu je dr. Ahčan rešil prstke na desni roki, pismo, v katerem je fotografija srečnega fantiča, ki igra harmoniko, ali pa razglednica nekoga, ki mu je posnelo podplat in celo peto, razglednica, na kateri je pisalo: 'Po vaši zaslugi se sprehajam po Himalaji in plezam proti najvišjim vrhovom sveta.' Prav počasi doda: »Ja, je zadovoljstvo, ker opravljam poklic, v katerem delamo lepe stvari.«

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za ta poklic?

So situacije, ko v podzavesti kroži tudi ta misel, vendar pa bi detektor laži hitro ugotovil, da ni iskrena, saj ljubezen na prvi pogled nikoli ne umre. Ob množici poklicev, ki so v okviru imaginarnega, v medicini proizvajamo z glavo in rokami. In to največje bogastvo, ki ga človek ima – zdravje.

Kje ste študirali?

V Ljubljani, pri odličnih profesorjih, ki so Doktor | Družinski vodnik zdravja | September, 2015 5 imeli bogato znanje in karizmo. V tujini, na zasebnih in javnih ustanovah z bogato tradicijo, naprednimi idejami in brezmejno tehnološko podporo. Za domačo mizo iz strokovnih revij in člankov. Najbolj koristen pa je bil študij ob delu, ob pacientih v operacijski dvorani, ambulanti, ob postelji. Ta način študija je bil najbolj koristen in z njim sem začel že zelo zgodaj, v drugem letniku študija, kot mlad nadobuden študent, ki je verjel v ideale in idole.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgijeVam je dalo šolanje dovolj znanja?

Koliko znanja imaš in koliko je vredno, spoznavaš vsak dan ob pacientih. Znanja je vedno premalo, zato je potrebno stalno usposabljanje. Osnovno znanje kot študenti dobimo, dejstvo pa je, da so nekatere teme povsem prezrte. Zdrava prehrana na primer. V študiju je tudi preveč malo pomembnih podatkov, ki zapolnjujejo vse delčke možganov in ne dovoljujejo ustvarjalnega razmišljanja ter dvoma. Nazadnje sem prebral knjigo Edwarda Griffina, ki obravnava tudi študij medicine v ZDA in odpre številna vprašanja.

Kakšno je za vas pravo razmerje med akademskim znanjem in potrebno kilometrino, številom operacij, dežurstev …?

Uravnoteženo. Z dobro teorijo je treba začeti prakso, nato pa podobno kot v vrhunskem športu trdo delati. Prav vsak dan. Z leti dela pride prava mehkoba v gibe, rešitve se ponujajo kar same. Delaš z veseljem, rezultati dela pa so srečni pacienti in veseli sodelavci. Kirurgija je timsko delo, kjer le uigrano delo skupine izurjenih rok daje najboljše rezultate. Kot dobro uigrana akcija pri vrhunskem skupinskem športu. Dražen Petrovič sam ne bi nikoli premagal nasprotne ekipe, lahko pa je bil opazen in pomemben član nepremagljive peterke, ki je osvojila vse lovorike sveta. In kaj je Dražen počel po treningu? Treniral. Nabiral kilometrino in se učil novih trikov in veščin.

Povejte nam iz prve roke. Ko pride mlad zdravnik po diplomi na delo, ga je ravno tako strah pred neznanim in velikim kot vse druge?

To drži in žal smo Slovenci zelo nesamozavesten narod. Narod, ki upošteva tudi samozvane avtoritete. Jasno je, da so mladi neizkušeni in da potrebujejo izkušnje ter praktično znanje, toda zavedati se morajo svoje odgovornosti, ki temelji na tisočih neprespanih nočeh, deset tisočih prebranih straneh ter 24-letnem izobraževanju do specialističnega izpita. Zato ni prav nobenega razloga za strah. Veljajo pa v medicini preudarnost, ponižnost in zadržanost, spoštljivost ter kolegialen odnos. Kdor se zaveda vsega naštetega in ima čisto vest, nima nobenega razloga za strah. Saj veste, strah je votel, okoli ga pa nič ni.

Kje ste začeli delati?

Po drugem letniku študija na oddelku za plastično kirurgijo.

Se spomnite svojega prvega dne v službi?

Ne. Spomnim pa se številnih neprespanih noči v eksperimentalnih laboratorijih, pregledovanja več kot 130 bolnikov v eni ambulanti, večdnevnih dežurnih služb med vikendi in prazniki, 24-urnega nepretrganega dela v operacijski dvorani, dveh sočasnih amputacij udov ... Na številne pomembne dogodke, ki bi se jih moral spomniti, pa nisem bil niti prisoten, pa me spomni moja družina, ki plačuje velik davek moje službe.

Je v vas še tista nalezljiva vnema, ki jo opisujete, če se ne motim, v vašem zapisu s strokovnega srečanja na Škotskem?

Nalezljiva vnema je generator napredka in prenosa znanja. Če sem iskren, moja ni več enaka, kot je bila. Se pa vedno znova vname, ko so pred menoj mladi ljudje, ki iščejo znanje in v katerih prepoznam ukaželjne ljudi, ki imajo enake ideale, kot sem jih imel sam. Žar v očeh prebudi žar v očeh. Predajanje znanja in oblikovanje zdravnikov po svoji meri je privilegij.

Ste trmasti?

Vztrajen, nepopustljiv, borben do zadnje možnosti. Vsak problem je izziv. Večji problem večji izziv, boljša priložnost za višji cilj, večjo zmago. Zmaga brez boja nima žara. To je navadno neposredno povezano. Je pa privilegij, da vsako jutro vem, da bom imel obilo priložnosti narediti nekaj dobrega. Težko bi opravljal delo v virtualnem bančnem segmentu, kjer se preko noči izgubi ali pridobi milijarde, v svetu neotipljivih produktov. Nasmeh pacienta, pogosto že samo pogled, nima denarne enote, je neprecenljiv vira energije za nove izzive.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgijeV katerih primerih svetujete pacientom, naj se odločijo za plastično operacijo?

Paciente najprej poslušam, prepoznam problem in jim nato svetujem različne rešitve. Na koncu je vedno pacient tisti, ki se odloči o svojem telesu in zdravju. Tisti, ki pacientom sami svetujejo estetske posege, so manj zdravniki in bolj poslovneži, okrepljeni z znanjem marketinga in pravili prodaje. Jaz se vedno več ukvarjam z estetsko kirurgijo, vendar po moralno-etičnih in strokovnih pravilih medicine. Ste komu že odsvetovali operativni poseg? Vsem, pri katerih sem ugotovil, da s posegom ne bi mogel izpolniti njihovih pričakovanj. Posebno dolgi so pogovori pri mladih, neizkušenih ljudeh, ki so se ujeli v pasti zvezdniških trendov in pozabljajo, da je življenje tek na dolge proge, maraton. Vsakemu, ki išče nasvete s področja estetske kirurgije na osnovi dolgoletnih izkušenj in znanja s področja plastične in rekonstruktivne kirurgije, lahko predlagam najrazličnejše možnosti. Moje znanje ne temelji na 14-dnevnem tečaju in eni sami tehniki, univerzalni za vse. Verjamem v celosten pristop in holistične ter stopenjske rešitve.

Vi svoje pacientke in paciente poznate, z njimi se najbrž vzpostavi prav poseben odnos. Je to breme?Ali njihove zgodbe nosite domov?

Odnos je profesionalen, toda nekatere zgodbe so specifične, globoke, pretresljive. Jasno je, da se stkejo posebne vezi in razburkajo čustva, toda v operacijski dvorani ni prostora za čustva. Ko si nadenem masko in rokavice ter kirurški plašč, sem v areni, kot igralec, ki ne sliši stotisočglave množice na stadionu. Le popolna zbranost in naučeni gibi, vozli, niti ...

Občutek imam, da plastično kirurgijo povezujemo le z delčkom tega področja.

Te meje so povsem umetno postavljene, zlasti s strani marketinga. Tisti, ki se imenuje za estetskega kirurga, ima navadno poslovne razloge. Kirurgija je ena sama, dobra ali slaba. Vsak želi operacijo končati z lepim estetskim rezultatom, saj je to navadno edino, kar je vidno, kar šteje. Vse moje operacije so tudi estetske. Res pa je, da se v zadnjem času več ukvarjam z estetsko kirurgijo. Ker si večina ljudi želi estetske posege brez oči javnosti, posege opravljam tudi izven javnega sistema, kjer imam čas in primeren prostor za poglobljen pogovor in racionalen načrt ter poseg lahko povsem prilagodim željam posameznikov.

Povejte nam, zakaj se uporablja termin plastična kirurgija, ko pa s plastiko nima prav veliko skupnega.

To je problem medijske industrije, ki se prilagaja množicam in poigrava s plehkimi izrazi in besednimi zvezami. Plasticos pomeni oblikovanje in ne plastične dojke, kot misli večina. Plastična kirurgija vrača obliko in funkcijo delov telesa.

Ljudje na področju zdravstva velikokrat pričakujemo čudeže. Kakšne so vaše izkušnje s pacienti, kaj je njim najbolj pomembno?

Pacienti so zadnje čase vedno bolj izobraženi, kar je dobro, saj vodi v napredek. Po drugi strani pa je veliko tudi zaslepljenih in pričakujejo čudežne rešitve, ki jih lahkotno predstavljajo mediji. Ljudje zbirajo plastične zamaške za čudežna zdravljenja v tujini, ki pa le redko ponudijo bistveno boljše možnosti kot pri nas. Bojim pa se, da slovensko zdravstvo v zadnjih letih stagnira, ker energijo porablja za neproduktivne prepire in prekrivanje resničnih problemov. Veliko strokovnjakov je zato že odšlo v tujino, a ker smo majhni, imamo za posamezno področje izjemno malo kakovostnih posameznikov. Ko ti odidejo, se konča celotna dejavnost. Večina pričakuje, da je zdravljenje pri nas brezplačno, ob tem pa jim je samoumevno, da enaki posegi v razvitih državah Evropske unije in ZDA stanejo več deset tisoč evrov ali dolarjev. Verjamejo tako imenovanim »best doctorjem« v tujini. Vsekakor pa je za paciente najpomembnejša hitra in strokovna oskrba. Ob pametnem dogovoru in vključitvi mladih zdravnikov bi jo lahko v veliko večjem obsegu dosegli tudi pri nas.

Je na vašem področju dela veliko šarlatanov?

Preveč.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sc., dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgijeKaj predvidevate, da se bo na področju plastične kirurgije zgodilo v prihodnjih desetih letih?

Nič pretresljivega. Zdravljenje nekaterih bolezni se bo preselilo na molekularni in genski nivo. Morda nekaterih bolezni ne bo več. Podobno se je zgodilo pri napredku zdravljenja revmatizma. Kirurški posegi na tem področju so izjemno redki. Verjamem pa, da nam dela ne bo zmanjkalo.

Kako se najbolje spočijete?

Kirurško delo mi ne da prostora, da bi se vključil v klub zbirateljev in kuharjev, pa tudi rekreacija, šport in prosti čas so omejeni. Osnovni problem je preklop med polno aktivnostjo in prostim časom. Žal še nisem našel tipke »off-on«. Za umiritev in počitek od vsakdanjih aktivnosti potrebujem več dni in navadno že teden dni pred začetkom dela začutim nemir. Podvodni ribolov – mimogrede, ribič sem že od svojega četrtega leta, v mladinski kategoriji sem bil v nekdanji Jugoslaviji državni prvak, pa naprej kolesarjenje, tek in nogomet, druženje s prijatelji, pisanje, ustvarjanje lepih in kakovostnih izdelkov, dobra knjiga ter fotografiranje so dobre možnosti za aktiven počitek in sprostitev.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112