Gasilcev v zdravstvu ne potrebujemo

apr 16

Je matematik, zdravnik, menedžer in svetovalec. Stremi k temu, da ne dela samo na enem področju. Je ponosni oče štirih hčera. Natrpan urnik najraje uravnoteži s športom, na opravljeno rekreacijo ga opozarja posebna spletna aplikacija, ki jo je pomagal razviti. Kot najstnik se je želel tudi tekmovalno ukvarjati s plavanjem, a ga je oče – takrat ravnatelj gimnazije, ki jo je obiskoval – prepričal, da je študij na prvem mestu.

 

pogovor 1 dr01

»S svojo ekipo sem bil zelo ustvarjalen in aktiven, verjamem, da smo naredili veliko dobrega,«
se svojih ministrskih časov spominja Marušič.

Dorjan Marušič je danes pogosto postavljen pred novinarske diktafone in mikrofone kot nekdanji minister za zdravje. Oblegajo ga vprašanja, ali je funkcija zdravstvenega ministra res podvržena takšnim pritiskom, o katerih poročajo aktualne novice, in kaj kot strokovnjak iz ozadja predlaga za rešitev. Pogovor z njim je razkril kanček njegove osebne zgodovine in njegovo kritično držo, da slovenski zdravstveni sistem trenutno ne potrebuje »gasilcev«, pač pa odločnega stratega, ki bo ukrepal takoj.

Gospod Marušič, kaj je stična točka matematike in medicine?

Najmanj, kar je, se obe začneta na črko m. Enako tudi menedžment, ki je moja tretja veja strokovnega udejstvovanja. Vsi trije m-ji se zelo prepletajo, četudi so na prvi pogled različni. Ob študiju medicine je bilo treba kar veliko število ur presedeti za knjigami, pri matematiki pa je tako, da če določeni stiki v možganih ne delujejo, jih tudi sedenje za knjigami težko spodbudi.


»Neresno bi bilo priti na vlado, pogasiti požar in se vrniti k svojim obveznostim. Takšnih gasilcev v zdravstvu ne potrebujemo. Moja diagnoza je, da bi moral mesto ministra zasesti močan politik, ki bi hitro našel soglasje.« 

Vsakomur pa lahko koristi nekaj znanja logike. Menim celo, da bi bilo bilo nujno v urnik izobraževanja študentov vpeljati nekaj ur logike. Osebno sem logiko zelo koristno uporabljal kot minister za zdravje na sestankih, ko je bilo potrebno jasno izpostaviti probleme in v najkrajšem času poiskati rešitve. Sestanki so bili tako krajši in učinkoviti. Tako nekako zdravniku in menedžerju pomaga matematika (nasmeh).

Vaš oče je bil ravnatelj gimnazije Koper, ki ste jo obiskovali. Vam je šlo kot najstniku na živce, da je nad vami bdel oče v ravnateljski vlogi?

Ne samo to. Bilo je celo nekoliko bolj zapleteno. Tudi mama je učila, a na osnovni šoli. Starejši brat Dragan je oral ledino, meni je bilo nekoliko lažje, ker je bilo v moji generaciji več učiteljev, ki so imeli v šolskih klopeh svoje otroke. Vsekakor v naši družini ni bilo skrivnosti. Prepogosto sta mama in oče vedela za kakšen neljub šolski dogodek in doma sta samo čakala, kdaj in na kakšen način ga bomo razkrili. Resda je bilo teh dogodkov malo, a nekaj mi jih je ostalo v spominu… Vseeno je bilo prijetno tako v srednji kot v osnovni šoli. Kar dobro sem shajal s tem, da sta bila starša pedagoga. 

 
pogovor 2 dr01
Mama je učila na osnovni šoli, oče pa je bil ravnatelj gimnazije, ki jo je obiskoval z dvema bratoma, Draganom in Andrejem. »V naši družini zato ni bilo skrivnosti. Prepogosto sta mama in oče vedela za kakšen neljub šolski dogodek in doma sta samo čakala, kdaj in na kakšen način ga bomo razkrili,« se spominja sogovornik.

Izhajate iz družine intelektualcev. Torej ni bilo veliko verjetnosti, da bi postali mizar, kuhar ali kaj podobnega?

Prvo pravilo naše družine je bilo nenehno izobraževanje. Vleklo me je v šport, bil sem aktiven plavalec, toda oče je zahteval, da se najprej izkažem v šoli. In temu sem sledil. Mi pa fizična dela nikoli niso bila tuja. Pomagal sem pri gradnji družinske hiše in tudi kot študent opravljal številna študentska dela, tudi težja fizična, kot so čiščenje in nošenje kovčkov. To mi nikoli ni bilo pod častjo. Da bi se spogledoval s katerim od teh poklicev ali se z njimi preživljal, pa prej ne kot da. Očetove usmeritve v študij so me vodile v pravo smer, saj sem kasneje pri svojem delu zelo užival. In še vedno uživam.

Imate še kakšne skrite karierne želje?

Te so morda povezane z nastopanjem. Zelo rad nastopam in to na neki način počnem, ko predavam. Težko bi rekel, da bi rad bil pevec, saj posebnega posluha nimam, rad pa pojem. V srednji šoli mi je igranje trobente predstavljalo prej breme kot veselje. Danes to nekoliko obžalujem, a se zavedam, da se je iz teh najstniških »bubic« bolje kaj naučiti kot jih obžalovati.

 

Trobenta, plavanje … od nekdaj ste imeli zapolnjen urnik.

Vedno sem bil deloven in verjel, da se ni dobro prepustiti lagodju. Plavanje mi je dalo veliko, predvsem je v moje življenje vneslo red. Če sem želel zjutraj na trening, sem moral imeti zelo urejen urnik. Po šoli sem moral takoj opraviti vse obveznosti, da sem lahko šel zvečer v bazen, po treningu pa še kaj od snovi ponovil. Red mi je omogočil, da ni zmanjkalo časa niti za zabavo. Ob prihodu pomladi je bil prvi na seznamu obveznosti študij in cilj zaključiti vse izpite pred julijem. Potem pa je spet prišel čas za zabavo.

pogovor 3 dr01Kaj pa aktualne spomladanske dni najbolj zapolnjuje vaše misli?

Zelo veliko sem na cesti, na relaciji Koper–Ljubljana. Prejemam številna povabila novinarjev, ki jih zanima moj pogled na aktualno stanje v zdravstvu. To je najbolj vroča točka mojega urnika. Temu prilagajam vse aktivnosti tako pri delu z bolniki kot tudi v svetovalnih aktivnostih doma in v tujini.

Pa vam uspeva vse?

Da. Trenutkov, ko moraš zadržati dih in premisliti, je za zdaj še zelo malo. Ko čutiš, da imaš dovolj energije in znanja, da ga predajaš naprej, moraš to tudi početi.

So vam pri tako veliki mobilnosti in razdrobljenem urniku kaj v pomoč sodobne tehnologije?

Kot matematik ves čas poskušam delati na novih, sodobnejših pristopih komuniciranja. Pa tudi v zasebnem življenju si težko predstavljam življenje brez povezave na svetovni splet. Sodim med tiste, ki imajo izredno hiter odzivni čas. Danes je velika prednost. Ko s soprogo enkrat ali dvakrat na leto s prijatelji potujeva po svetu, si ne predstavljam, da bi bil odrezan od spletnih informacij. Preprosto ne bi šlo.

Vas nikoli ni odrezalo od spleta?

V Grčiji se mi je pred leti sesul računalnik. Žena je bila tega seveda vesela, meni pa se je sesul svet. A nekako sem preživel in ko sem prišel domov, me je čakala gora epošte. Tako kot nekatere čaka poln poštni nabiralnik klasične pošte, mene čaka elektronska in zahteva moj odziv. Ni razlik.

Veliko sporočil je gotovo novinarskih. Ali postavljamo novinarji prava vprašanja, ko sprašujemo za vaše mnenje o aktualnih zdravstvenih problemih?

Novinarji vsekakor postavljate prava vprašanja. Če bi rekel drugače, bi vam naredil krivico. Vsak namreč izhaja iz sebe in iz karakteristike svojega medija. Problem pogosteje vidim v načinu posredovanja informacij, ki ga je ustvaril današnji čas. Če oddaja ne gre v živo, lahko novinarji zelo prilagodite izjavo svojim željam, s tem ko jo izvzamete iz konteksta. Zato osebno nisem privrženec takšnih izjav, pač pa jih najraje dajem v živo. Tam se moje misli ne da popačiti.

Zaupajte nam primer zadnjega takšnega novinarskega popačenja.

Pred dnevi sem napisal pismo predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije, v katerem sem mu predstavil svoje mnenje o analizi protikorupcijske komisije oz. odziva zdravnikov nanjo. Menim, da se zdravniki nismo ustrezno odzvali. Analizo sem si prebral in moje mnenje je precej drugačno, kot je bilo sporočeno po medijih. Iz celotnega konteksta skoraj 30 strani dolge analize so novinarji pobrali samo dve cvetki, ki ljudi razburijo. Izvleček bi moral biti celovit in predlagati pristojnim ureditev sistema. To je bistvo analize in navsezadnje namen kredibilnega, družbeno koristnega novinarskega poročanja.

Kako Slovenci ta hip gledajo na bele halje oziroma kako se kot zdravnik počutite v svojem cehu?

Po moje so državljani in državljanke zmedeni. Polemike, ki jih poslušajo, ne Veliko sporočil je gotovo novinarskih. Ali prinašajo miru v slovenske domove. Ljudje so prestrašeni, kaj bo z njihovim zdravjem. Po mojih analizah je slovensko zdravstvo lepo umeščeno v evropsko povprečje. Je pa res pred dilemo, v katero smer se bo naravnalo – šlo naprej ali drselo navzdol. Državljani vse to opazujejo in ne vedo, kako se odzvati, strah jih je. Iz prve roke lahko povem, da pri delu v svoji specialistični ambulanti zelo uživam, izjemno me polni, predvsem takrat, ko sem v svojih ukrepih zelo uspešen. Seveda se zdravniki razdajamo, a pacienti so eni najbolj hvaležnih partnerjev v vračanju pozitivne energije.

Od zdravljenja posameznika k zdravljenju zdravstvenega sistema. Ali je minister za zdravje res tako oblegan in deležen pritiskov, kot smo slišali v zadnjem času?

Težko govorim v imenu zadnjih dveh ministrov, pod kakšnimi pritiski sta se znašla. Sam svojega ministrovanja nisem zaznal kot obdobje velikega pritiska na svoj način življenja ali delovanja. Resda sem imel pred nastopom funkcije že nekaj kilometrine v javni upravi, bil sem državni sekretar. Res pa je tudi, da sem si ob povabilu na to delovno mesto vzel čas za temeljit razmislek. V treh tednih sem pri sebi razrešil vse dileme in ko sem tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju zaupal svojo odločitev, sem zavestno sprejel vse dobro in slabo in takrat so pritiski postali nepomembni. Seveda so bili, a z njimi se moraš znati spopasti. Še vedno pa niso v toliko spremenili celotne slike, da ne bi gledal na svoje ministrovanje izjemno pozitivno. S svojo ekipo sem bil zelo ustvarjalen in aktiven, naredili smo veliko dobrega. Koliko od tega se je prijelo in se še bo, bo pokazal čas.

Ste že dobili povabilo, da znova sedete na čelo zdravstvenega resorja?

S predsednico vlade Alenko Bratušek, odkar je bila vlada ustoličena, nisva govorila. Tako da ponudbe ni bilo. Lahko pa rečem hipotetično, da se z delovno kilometrino in znanjem, ki sem si ga pridobil, seznam mojih pogojev zelo podaljšuje. V takih razmerah, kot vladajo danes, bi bil moj odgovor kategorično ne. Prvič, potrebujemo čas za prave spremembe. Neresno bi bilo priti na vlado, pogasiti požar in se vrniti k svojim obveznostim. Takšnih gasilcev v zdravstvu ne potrebujemo. Obdobje, v katerem smo se znašli, je polno nejasnosti in koalicija znotraj sebe ter opozicija se težko uglasita. Najti nekoga, ki bi v kratkem času našel soglasje, je zato pravcata misija nemogoče.

VEČ O NJEM

Dorjan Marušič je po izobrazbi zdravnik specialist interne medicine in diplomiran inž. teoretične matematike. Poročen in oče štirih hčera. Z bogatimi izkušnjami in znanji deluje na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kardiolog v ambulantni dejavnosti. Bil je predsednik projekta upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2001 do 2004. Od leta 2010 do februarja 2012 je bil minister za zdravje. Od leta 2013 je član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih vlaganja v zdravje pri GD SANCO (Expert Panel on Effective Ways of Investing in Health at DG SANCO). Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektih sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike. Je avtor ali soavtor čez 100 znanstvenih del, objavljenih v znanstvenih revijah in zbirkah znanstvenih člankov.

Katero pot vidite kot misijo mogoče?

Vodenje zdravstvenega ministrstva naj začasno prevzame predsednica vlade Alenka Bratušek, ki ima ustrezno politično moč. Moja diagnoza je namreč, da bi to mesto moral zasesti močan politik, ki bi našel soglasje. Z močno ekipo strokovnjakov tako na vladi kot na ministrstvu bi premierka lahko sestavila seznam hitrih ukrepov, ki jih lahko ta vlada še vedno spravi v življenje. Če bi se to nalogo prepustilo novemu ministru, ki bi počasi iskal, sestavljal ekipo, dosegal soglasje (zdravstveni zakoni se morejo navsezadnje dosegati skozi javno razpravo), bi se to zavleklo. Smo že globoko v pomladi in pred jesenjo konkretnih predlogov ne bi mogli pričakovati.

Kako lahko vsak od nas pomaga sistemu, ki je v krizi?

Tako, da ne čaka, kaj lahko sistem naredi zanj, ko zboli, pač pa da aktivno poskrbi za ohranjanje svojega zdravja. Vsak bi moral pri sebi razmisliti, koliko je pripravljen vložiti v svoje zdravje in v preventivo.

Delate na posebnih, IT-projektih, ki skrbijo za ohranjanje zdravja tako vas kot vaših pacientov. Lahko poveste več?

Svojo rekreacijo na primer vodim s spletnimi informacijskimi orodji. Poseben program me opozarja in beleži, ko opravim eno enoto aktivnosti na dan. To so v mojem primeru plavanje, tek in kolesarjenje. Včasih tudi pretiravam in si naberem aktivnosti na mesečno zalogo, potem se v obdobju kakšne viroze umirim, naredim statičen premor in zdaj sem po programu sodeč nekje okoli pozitivne nule glede na mesečno kvoto. Ta spletna aplikacija, ki beleži količino rekreiranja, je moja ideja za spodbudo k aktivnemu življenjskemu slogu. Nekaj podobnega želim omogočiti svojim bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi, ki v mesecih po akutnih dogodkih, kot sta kap ali infarkt, opuščajo fizično aktivnost, kar seveda ni najbolje.

Slovenci smo vse bolj športen narod, kajne?

Slovenci res postajamo narod gibanja. Pred 10 leti me je ob moji priljubljeni progi ob morju med tekom marsikdo ogovoril z neprimernim komentarjem. »Zakaj tečeš, kaj ti manjka« ... in podobno. Bil sem precej osamljen v svoji aktivnosti. Danes je teči po tej poti normalno, komentarji so spodbudni in njihove avtorje lahko mirno povabim, naj se mi pridružijo. Mnogi to tudi storijo.

Kot športnik pazite tudi na prehrano?

Pred daljšim obdobjem sem se odpovedal mesu. Seveda ne ribam (smeh). Danes sem ugotovil, da pri povečani aktivnosti težko shajam brez mesa, zato uživam vsega po malem. Pazim pa, da je kvarnih stvari na mojem krožniku čim manj oziroma da so vezane bolj na zabave, praznike ipd. Ne sledim splošnim prehranskim trendom, pravzaprav kljub starosti še vedno iščem pravo formulo prehranjevanja.

Starosti?

Jaz sem že čez hrib, pravim zase. Če so 50. leta vrh hriba, se jaz že spuščam na drugo stran. Trudim pa se paziti, da je hitrost prava.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112