• 1

Ko so njegovi sošolci kolebali med različnimi željami, kaj naj bi delali v življenju, je bila edina želja Marka Bitenca postati zdravnik. Odločilno je na to vplivalo dejstvo, da je bil zdravnik tudi njegov oče. »Kot mlad zdravnik je opravljal službo splošnega zdravnika na Vranskem. Otroštvo sem preživljal dobesedno na Zdravstveni postaji Vransko, gledal očeta v ambulanti, ko je takrat še peš opravljal zdravniške obiske po oddaljenih zaselkih v hribih, in še mnogo drugih stvari. Njegov vzor je ključno vplival na mojo odločitev,« je povedal dr. Bitenc.

Objavljeno v Pogovor

Gastroskopija ali ezofagogastroduodenoskopija je endoskopski pregled zgornjih prebavil. Pri pregledu gastroenterolog skozi ustno votlino vstavi gastroskop, gibljivo cevko s kamero in svetilko ter nato pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik.

Objavljeno v Tema meseca
Petek, 10.10.2014

Zaprtje

Zaprtje ali obstipacija je razmeroma pogosta motnja pri odvajanju blata. Pojavlja se predvsem pri starejših ljudeh, le redko pa povzroči tudi resnejše težave in zaplete. Zaprtje pomeni odvajanje manjših količin blata, ki ga pogosto spremljajo napenjanje in krči, včasih pa tudi zapeka (zasušitev blata).

Objavljeno v Tema meseca

Bolečina v zgornjem delu trebuha je pogosta težava, vzrok zanjo pa so lahko bolezni različnih organov. Med pogostejše vzroke za bolečine v zgornjem delu trebuha spadata razjeda na želodcu in dvanajstniku. Poleg bolečine so znaki razjede še nelagodje v trebuhu ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga.

Objavljeno v Tema meseca

Imate bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki se pojavljajo v napadih? Se pojavijo največkrat po uživanju mastne hrane? Ste ženska srednjih let? Verjetno je skrajni čas, da pomislite na žolčne kamne. Zdravnik vas bo napotil na ultrazvok trebuha, ki je popolnoma neškodljiva in neboleča preiskovalna metoda.

Objavljeno v Tema meseca
Petek, 10.10.2014

Imunski sistem

Imunski sistem

Imunski sistem je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki telo varuje pred tujimi in škodljivimi snovmi iz okolja ter boleznimi. Varuje nas pred infekcijskimi povzročitelji bolezni – virusi, bakterijami, paraziti in glivami, ter preprečuje vrsto drugih bolezni, do neke mere tudi raka.

Objavljeno v Zdravniki pišejo
Petek, 10.10.2014

Prihaja gripa

Infekcijsko bolezen ptic in sesalcev, ki jo poznamo pod skupnim imenom gripa, povzroča red virusov RNA (virusi influence) iz družine Orthomyxoviridae. Virusi te družine zelo hitro mutirajo, zato se vsako leto ponavljajo novi sevi virusov. Gre za kapljično infekcijo, prenosljivo z aerosoli in dotikom z okuženimi predmeti.

Objavljeno v Zdravniki pišejo

Z zobobolom povezujemo tri vrste bolečine – topo, ostro skelečo in kljuvajočo. Bolečina je lahko stalna, izzvana na dražljaj (toplo, hladno, sladko, na ugriz) ali pa se pojavi občasno. Včasih se bolečina razširi, pravimo, da seva, v sosednje strukture.

Objavljeno v Zdravniki pišejo

»Za optimalno tekaško gorivo kljub obetom in raziskavam žal še ne poznamo enega samega, univerzalnega napitka. Način zdravega tekaškega prehranjevanja je močno odvisen od posameznika in njegovega tekaškega treninga. Najboljše rezultate lahko posamezniku in njegovemu načinu življenja zagotovi le oblikovano prehransko priporočilo, ki je v sozvočju z njegovim treningom. To je opazno, ko želi tekač preseč samega sebe in izstopiti iz svojega povprečja rezultatov,« poudarja dr. Mojca Amon, specialistka metabolne in športne fiziologije.

Dr. Mojca Amon je preučevala delovanje človeka v raziskovalni ekipi Instituta Jozefa Stefana pod vodstvom profesorja dr. Igorja Mekjavića, ki v tujini vodi odmevne vesoljske raziskave. V okviru mednarodnega podiplomskega študija je raziskovala metabolne hormone apetita, zakonitosti metabolne fiziologije pri posameznikih z normalno in čezmerno telesno maso, in na Medicinski univerzi v Nottinghamu, pri profesorju Ianu MacDonaldu, ki s svojo ekipo poklicno preučuje problem debelosti, opravila tudi doktorat, ki zajema vsem poznan proces hujšanja. Srečali smo jo v središču Ljubljane, kjer vodi Center športne terapije in prehrane Motionfit.si ter jo poprosili za strokovne odgovore na vprašanja o športni prehrani in regeneraciji tekačev.

Kako se večletno ali celo večdesetletno prehranjevanje skriva v obdobju latentne, prekrite faze?

gibanje 1 dr06Dolgotrajen nespoštljiv odnos do telesa in njegovih prehranskih potreb se na prvi pogled kaže v težavah s telesno postavo ter s tem povezano samozavestjo. V podrobnejšem pregledu je lahko neustrezen prehranski ritem povezan z utrujenostjo, brezvoljnostjo, predvsem pa s splošnim nestabilnim počutjem. Fizično opazujemo zmanjšano telesno zmogljivostjo, ki jo prevečkrat neupravičeno pripisujemo zgolj starosti. Neustrezna prehranska pot posameznika, predvsem tekača, je lahko močno povezana z naraščajočo nevarnostjo tekaških poškodb, v ozadju pa se lahko kopičijo posledice oslabljenih borilnih veščin telesa ali zmanjšane imunske odpornosti telesa. Telo je v tem pogledu preveč prilagodljiv sistem, kratkoročna brezobzirnost pa ima lahko dolgoročni izzid v različnih prehranskih motnjah zaradi pomanjkljive prehrane ali celo prikritih obolenjih – vse od raka na črevesju ali zamaščenosti jeter do žilnih bolezni in zatekanja nog, bolezni srčno- -žilnega sistema in še marsičesa.

Za ustrezno reševanje posameznikovih prehranskih zapletov so potrebni zelo dobro poznavanje in interaktivno povezovanje znanj anatomije, metabolne fiziologije in prehranske znanosti z veliko mero čustvene inteligence, predvsem pa s sposobnostjo prepoznavanja, raziskovalna žilica strokovnjaka ter polna mera zaupanja. Dandanes, ob poplavi prehranskih enciklopedij, ni več vprašanj, kako do zdravih receptov. Zaplete se šele ob uspešnem uskajevanju teorije in prakse ter ob specifičnih težavah, če jih želi posameznik dolgoročno na naraven način tudi razvozlati. Kljub dnevnim novostim prehranske znanosti, ki jih žal kot najožji sorodniki postavljajo v ospredje marketinške poti, pa posameznik pogosto ne prepozna več glavne barve gozda. Ob burni dnevni rasti novih vejic v realnosti večina spregleda glavna prehranska načela. Ta lahko strnemo vsaj v naslednjih pet smerokazov, katerih temelj je prehransko zavedanje.

1. Disciplina

Srečnega in zdravega tekača ne gradi le razpredelnica treningov, temveč urejen življenski slog, pravi motiv in urejena, samodisciplinirana prehrana.

2. Konsistenca

Tako prehranjevanju kot tudi teku je skupna potreba konsistenca. Fiziološko zaradi stresnih obremenitev, ki jih še posebno tekaška vadba pomeni za telo, velja: če kaj prekineš, ne prenehaj teči. Pogoj za vrhunske rezultate je redna, ponovljiva aktivacija, to pa za telo pomeni še večjo metabolno akcijo in velike energetske porabe. Teku je skladno prehranjevanje.

3. Razvoj

Uživajmo v življenjskem obdobju rasti. Kot je bistvo očem nevidno, tako tudi v razvoju telesa ni le tistega, kar načeloma opazimo do prve četrtine ali petine življenja. Telo lahko s fizičnimi obremenitvami spodbujamo k rasti in razvoju obnovitvenih sposobnosti. Telo je obnovljiv sistem, le obremenitve je treba smotrno prilagajati. Nikoli ni prepozno za šport. Ne spreglejmo tudi današnjih žarečih prehodov znanosti v prakso, predvsem prehranska in metabolna dognanja so v razcvetu.

4. Z glavo na zabavo

V splošnem šport pozitivno vpliva na celoten telesni sistem. Ob pomanjkljivi prehrani pomeni intenziven trening le še večji stres za telo in rezultati se lahko hitro oddaljijo od pričakovanj.

5. Posluh

Pri teku se ne zanašajmo le na podatke s svoje športne ure, ki laikom prikazujejo le kamenčke mozaika zapletenega fiziološkega ozadja. Niti slučajno to niso edini ali glavni kriteriji tekaških sposobnosti. Nikoli ne smemo izgubiti posluha za veter v laseh, užitek pri poslušanju delovanja pljuč in srca, opazovanju svojega telesa in občutenju sposobnosti svojih vsemogočih mišic. Tako je tudi pri tekaškem prehranjevanju – poslušajmo in spoznavajmo svoje telo. Če ne razumemo, poiščimo ustrezno strokovno pomoč. Inteligentna doba nam omogoča, da znanost ne ostaja v raziskovalnih institucijah, knjigah, kongresih, temveč so znanstveniki raziskovalci med nami, tudi v športnh krogih. Treba je stopiti iz črede ovac, ki jih pastir usmerja v farmacijo in k drugim lahkim rešitvam. Potrebna sta razmislek in vrnitev. Vrnitev k naravi razmišljanja, znanosti in raziskovanja, da lahko izrabimo prehransko ter metabolno znanost kot svoje naravno dnevno zdravilo.

V čem se najbolj razlikujejo potrebe tekačev in od česa so odvisne?

Najmanj v posameznikovi anatomiji, metabolni fiziologiji, njegovem vsakodnevnem načinu življenja in stopnji treniranosti. To so ključni in prvi dejavniki, ki določajo energetske potrebe tekača.

Ali se rekreativni tekači dovolj dobro zavedajo, da je prehrana veliko več kot le podpora zmogljivosti?

Če se vrnemo k osnovam, je v bistvu športno življenje precej enostavno. »Jej, spi in treniraj!« je odmeven slogan tudi vse bolj priljubljene športne aktivnosti – teka. Že prvo vodilo govori o prehranjevanju, ki je gorivo telesa. Od prehranske higiene posameznika je odvisno, kakšno bo gorivo za njegov tekaški stroj. Vzemimo za primer avtomobil, ki deluje le na eno vrsto goriva. Niti na pamet nam ne pride, da bi za našo slavno motorno igračko uporabili kaj drugega kot le najkakovostnejše gorivo. Ali bo avtomobil deloval slabše s slabšim gorivom? Moderno življenje in zahteve družbe pa bolj kot k optimizaciji tehničnega delovanja usmerjajo k polnitvi ega z novim ali boljšim avtomobilom in tudi boljšo športno opremo. Gre za vprašanje egoizma, samospoštovanja in logičnega razmišljanja.

Tekač seveda mora jesti …

Brez goriva ne gre. Kot je že beseda tek sveže povezana z zdravjem, je brez hrane to početje kratkoročno evforično, lahko izjemno prijetno in nadvse pozitivno, dolgoročno pa lahko vodi v usodne krute zgodbe. Govorimo o popolni izčrpanosti telesa. Trening še ni opravljen s tekaško vadbo. Dobri tekači se zavedajo, da se rezultati dosegajo šele v drugi polovici dneva, v odbobju optimalne regeneracije. Tu sta pomembna tako prehrana kot tudi počitek. Počitek, kakovosten spanec, naj pomeni vsaj šest do osem ur ležanja, ki razbremeni vitalne funkcije telesa in sprosti um. Nujna je tudi dnevna brezmiselnost in miselna odtujitev od teka, z drugimi besedami vsestranski interes in zaposlitev uma z drugimi tematikami kot le specifično športno disciplino. Tekač mora seveda jesti in početi še marsikaj drugega, da lahko dobro teče.

Od česa je odvisna regeneracija?

Proces regeneracije se začne z zmanjšanjem obremenitve in se nadaljuje v spanju. Kako se bomo regenerirali po vsakem novem impulzu, je odvisno že od čilosti pred treningom. Tu je pomemben program treningov, ki omogoča zadosten počitek, kakovosten spanec in ustrezen prehranski ritem, vključno s prehranjevanjem med samim naporom. Sprejeti moramo dejstvo, da trening brez hrane ni pravo hujšanje. Po treningu je spet pomemben čas, ki ga moramo čim prej izrabiti za pametno prehranjevanje. Po tekmi si še vedno lahko privoščimo najljubšo sladico ali celo pivo. Kaj točno jesti, kdaj in koliko, pa je, kot že povedano, odvisno od posameznika in za to ni univerzalnega ter hkrati uspešnega priporočila.

Tekači naj se v prvi vrsti ne obremenjujejo s specifičnimi dodatki in modnimi superhranili, ki specifično delujejo na regeneracijo. Predvsem je treba preveriti, ali telesu dovajamo tisto, česar samo ne more tvoriti oziroma se je zaradi treninga izčrpalo. Tu so na primer pomembne maščobne kisline omega 3, ki jih moramo nujno vnesti v telo, naravne prisotne v oljčnem olju in morski hrani, prigrizki, kot so orehi, sojini kalčki, laneno seme, špinača, brstični ohrovt, bazilika, origano in sezonske buče.

Aktualna superživila, katerih priljubljenost se spreminja skoraj hitreje kot kolekcije modnih hiš, so le nadgradnja vsakodnevne zdrave prehrane oziroma zdravih prehranskih navad. S stopnjevanjem treningov se poveča tudi pomen prehranskih detajlov, ki štejejo k vrhunskim rezultatom. Telo se obnavlja po treningu, ko spimo in počivamo. Dejstvo je, da ima naše telo povečano metabolno porabo šele po teku, in vedeti moramo, da so energetske številke tekaških monitorjev zgolj en mali podatek. Število porabljenih kalorij le nakazuje tekaško obremenitev med tekom, metabolna poraba pa je povečana še šest do dvanajst ur po teku, ko se telo bori za obnovo. Navadno z večjim ponosom analiziramo sam dražljaj, na primer »v nedeljo sem pretekel trideset kilometrov«, kaj pa naredimo za uspešno regeneracijo po tem? Tu se srečajo osnovna načela, ki si jih lahko spet in spet zavrtimo, kot zgoraj naštetih pet korakov, nato pa naprej za višje cilje. Smotrno je to ponavljati v svojem ritmu.

Pa, dober tek in prijeten tek!

Objavljeno v Gibanje je pol zdravja
Petek, 10.10.2014

Šampinjoni z gorgonzolo

 

Priljubljena jed, ki si jo marsikdo privošči zunaj, v lokalu. Zakaj ne bi poskusili priprave doma? Hitro pripravljen obrok, ki ne vsebuje mesa, je silno okusen, enostaven, primeren tudi za obiske.

Objavljeno v Doktor kuha

Ključna beseda